Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 60 jaslic, ki so jih od 2. polovice 20. stoletja iz različnih materialov ustvarili slovenski umetniki. Razstavljenih je tudi 40 voščenih Jezusovih podob, okrašenih z izvezenimi oblačili, dragimi kamni in drugimi dodatki. Praznični čas tako spremljata razstavi Z jaslicami v božični čas, ki jo je pripravilo Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, in Jesulus Pragensis: Praški Jezušček in druge voščene figure iz Slovenskega verskega muzeja.

Jezušček je bil zvezda v 17. in 18. stoletju
Večino razstavljenih voščenih figur so Slovenskemu verskemu muzeju v začetku 90. let 20. stoletja zaupale škofjeloške uršulinke, kipci pa so bili nato temeljito restavrirani in študijsko obdelani. Podatki o restavraciji voščenih figur in njihovih dodatkov so podrobno opisani tudi katalogu, ki spremlja postavitev največje tovrstne zbirke na Slovenskem. V njej sta tudi dve kopiji praškega Jezuščka, ki jih ima Slovenski muzej v svoji hrambi.

Milostni praški Jezušček naj bi namreč imel posebno moč, saj so predenj svoje upe in želje polagali tudi evropski vladarji, ne le raja. Njegovo čaščenje - tako kot čaščenje deteta Jezusa - se je najbolj razmahnilo v 17. in 18. stoletju, ko so se romarji zgrinjali v številna romarska središča in se priporočali detetu v jaslih ali Marijinem naročju.

Zadnji so jaslice dobili kmetje
Prav mali Jezus pa je tudi osrednja figura jaslic, ki so na Slovensko prišle v 17. stoletju, prve pa so bile postavljene leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Jaslice, ki naj bi se v 11. stoletju razvile iz duhovnih iger o Kristusovem življenju, so se iz jezuitskih cerkev najprej razširile v druge cerkve, od tam v plemiške domove, v 18. stoletju so jih začeli postavljati v meščanskih, slabo stoletje kasneje pa še v kmečkih domovih.

Glede na vrsto domovanja so se razlikovale tudi jaslice. V cerkvah so bile razširjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk izžaganimi figurami, in omarične jaslice, ki jih je bilo mogoče najti tudi v meščanskih domovih, medtem ko so v kmečkih domovih najprej postavljali papirnate jaslice, ki so jim sledile figuralne jaslice iz lesa, mavca ali gline.