Na eni izmed najpomembnejših predstavitev sodobne umetnosti sveta, Beneškem bienalu, bo slovenske vrste, poleg Marjetice Potrč, s projektom x=0/y=0 Šum v procesu zastopal tudi Miha Štrukelj. Projekt, sestavljen iz slike, stenske risbe, risbe in lego slike, bodo za javnost odprli 5. junija, dva dni pred uradnim začetkom 53. beneškega bienala.

Štirje formalno-vsebinski nivoji
Kot je na predstavi povedal Štrukelj, ki je trenutno uradno še vedno v New Yorku, se na njegovo delo močno navezuje že sama tema - ustvarjanje svetov - letošnjega bienala. Projekt se je razvijal v zadnjih letih, za beneško postavitev v galeriji (v vlogi slovenskega paviljona) pa ga je še nadgradil. Sestavlja ga več segmentov: osrednje delo, ki je vidno že z ulice ob prihodu v galerijo, je velika slika oziroma objekt iz približno 20.000 legokock v dveh sivih barvah ter beli in črni, s katerimi umetnik simulira tako digitalno podobo kot tudi sam proces gradnje. Razstava se nadaljuje v stensko risbo, visoko do stropa in dolgo 11 metrov, ki se na več delih prelamlja in nato spet staplja, prikazuje pa pogled mesta. Ta podoba je po Štrukljevih besedah zelo imaginarna, sestavljena iz približno 12 različnih lokacij v mestu, s čimer je ustvaril podobo mesta, ki v resnici ne obstaja, čeprav se zdi nasprotno.
V sami sliki so vključene tudi risbe na papirju, ki pa delujejo kot tujki, ki sicer delujejo realno na mestih, kjer so umeščeni, dejansko pa ne obstajajo.

Del stenske podobe pa so tudi manjši objekti na kvadratnih lesenih površinah, to so risbe ljudi - po en človek na objekt -, ki so nekoliko dislocirani iz risbe. Vse to se nadaljuje z olji na platnu, ki vsebujejo elemente stenske risbe; po Štrukljevih besedah gre torej za neko plastenje, za več nivojev pogleda. V zgornjem, bolj umirjenem delu galerije, je v večjem prostoru slika, ki se konča z risbami na paus papirju. Tudi te ponazarjajo podobe mesta, vendar pa je več poudarka na ljudeh, zgodbah, naključnih prizorih mest, ki jih je umetnik interpretiral po svoje v neko novo zgodbo.

Utemeljena vsebina
Štruklja je kot slovenskega predstavnika na bienalu prek javnega razpisa izbralo ministrstvo za kulturo, strokovna komisija se je zanj odločila soglasno, saj je njegov projekt, ki sta ga skupaj prijavili Mestna galerija Ljubljana in galerija Škuc, "daleč, daleč prekašal vse ostale", je povedala Judita Krivec Dragan z ministrstva. Po njenih besedah je prepričala izjemno dobra vsebinska utemeljitev, pa tudi reference samega avtorja niso bile zanemarljive. V njem so prepoznali nekaj novega in svežega, poleg tega neverjetno sovpada z željami kuratorja bienala Daniela Birnbauma, ki se je znova obrnil nazaj k umetniku, njegovi osebni percepciji sveta ter išče svobodo in "tiste presežke, ki so zmožni nekih velikih premikov v sodobni umetnosti". Draganova je povedala, da bo med najbolj opaženimi na tej mednarodni razstavi.

S Štrukljem se bo tako na Beneškem bienalu zvrstila tista generacija umetnikov, ki je v 90. letih močno zaznamovala ne le slovenski, ampak tudi mednarodni prostor, je poudaril komisar slovenskega paviljona Aleksander Bassin; pred njim sta se v mestu na vodi predstavila slikar Žiga Kariž in kipar Tobias Putrih. Kustosinja tokratne slovenske predstavitve je Alenka Gregorič, sokustos pa Noel Kelly.

L. Š.