Med 7. junijem in 22. novembrom bosta ponovno oživeli tradicionalni prizorišči beneškega bienala Giardini in Arsenale, ob tem pa bodo letos odprli še nekatera druga prizorišča. Tokrat je kurator osrednje razstave z naslovom Ustvarjanje svetov (Fare Mondi) umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum. Razstava ne bo razdeljena na poglavja, temveč bo različne teme povezovala v celoto. Predstavljenih bo 90 umetnikov z različnih koncev sveta, številni pa bodo ustvarili nova dela posebej za to priložnost.

Želja po odkrivanju novih svetov prihodnosti
Po Birnbaumovih besedah naslov razstave nakazuje njegovo željo po izpostavitvi samega procesa ustvarjanja. Umetniško delo je več kot le objekt in vsebuje vizijo sveta, zato ga je mogoče videti tudi kot način ustvarjanja sveta. Moč vizije pri tem ni odvisna od medija, ki ga umetnik uporabi, zato bodo na razstavi zastopani instalacije, videi, filmi, kipi, performansi, slike in risbe. Razstava želi raziskati svetove, ki nas obdajajo, obenem pa se želi dotakniti prihodnosti.

Mednarodno žirijo, ki bo letos podelila zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva za najboljše delo na razstavi Ustvarjanje svetov in srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku, sodelujočemu na osrednji bienalski razstavi, sestavljajo Italijanka Angela Vettese (predsednica), Jack Bankowsky iz ZDA, Homi K. Bhabha iz Indije, Južnoafričan Sarat Maharaj in Julia Voss iz Nemčije. Poleg omenjenih nagrad lahko žirija podeli še največ tri posebne omembe

Projekt Mihe Štruklja se predstavi
Slovenijo bo z razstavo v Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega paviljona, letos zastopal Miha Štrukelj s projektom x=0/y=0 Šum v procesu, poleg njega pa še Marjetica Potrč. Štrukelj je svoj projekt zastavil kot celostno umetnino, ki temelji na štirih vsebinsko-formalnih nivojih: sliki, stenski risbi, risbi in legosliki. Gre za povzem koncepta Štrukljevega slikarskega procesa, ki temelji na dekonstrukciji slikovne površine z mrežo kot strukturno-konceptualno osnovo, znotraj katere se slika razgraja in na novo konstruira kot oblika razočaranega subjektivnega pogleda.

Projekt x=0/y=0 Šum v procesu je svojevrstna sinteza zadnjih dveh let njegovega ustvarjanja tako v vsebinskem kot formalnem in estetskem smislu. Zlasti izstopa vsebinska komponenta, katere začetke je mogoče iskati v delih, nastalih v drugi polovici 90. let, ki so se s tematiko velikih urbanih središč na začetku le občasno spogledovala. Sčasoma so umetnikove urbane vedute postajale bolj hladne in nedostopne, subjekt pa je prek abstrahiranih upodobitev počasi zapuščal slikovno polje in nato dokončno izginil. Izgubila se je tudi prepoznavnost motiva, vedute so postale le blede sence stvarnosti, zaznamki, vzeti iz spomina.

Iz New Yorka, Dunaja in Ljubljane do Benetk
Med prijemi, značilnimi za zadnja leta umetnikovega ustvarjanja, ima pomembno vlogo tudi slika na steni. Štrukelj je ta nosilec pred Benetkami uporabil trikrat - v Ljubljani, na Dunaju in v New Yorku. Vendar je umetnik zamenjal le nosilec, vsebina in aplikacija podobe oziroma njena predhodna fragmentarnost so ostale enake. V najnovejši sliki na steno pa umetnik vsebinska in formalna izhodišča pripelje še nekoliko dlje, saj v abstrahirano urbano okolje, oropano navzočnosti človeške figure, subtilno vrne podobo človeka, je zapisala kustosinja razstave Alenka Gregorič.

L. Š.