Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo dela, ki predstavljajo avtorjev razmislek o tematiki vesolja. Prostorska postavitev je prilagojena specifični krožni obliki novogoriškega razstavnega prostora, ki so ga zavzeli vesoljci in skulpture iz železnih žic.

Zase in kot del celote
Krožni prostor galerije omogoča, da so lahko posamezne skupine likovnih del individualne enote, obenem pa tudi del v zasnovi celotne razstave medsebojno odvisne. V galeriji so pri predstavitvi razstave zapisali, da je avtorsko zamišljena zgodba likovno natančno domišljena, Drinovec pa je z vizualizacijo svoje zamisli ustvaril pogoje, v katerih si obiskovalci lahko sami ustvarijo svojo zgodbo.

Likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe je o Drinovčevih delih zapisala, da posebnost njegove oblike vodi gledalce v spoznavanje neskončnega sveta, vesolja.

Brez strahu pred eksperimenti
Drinovec sodi v najmlajšo generacijo slovenskih umetnikov, ki se je začela pojavljati konec devetdesetih let in postaja vse bolj prepoznavna. Kot kipar ostaja zvest klasični tradiciji, pri čemer ne zanemarja sodobnejših izzivov, ustvarja pa pri raznovrstnih gradivih, kot so bron, železo, aluminij ali beton, s katerimi pogosto eksperimentira.