Razstava predstavlja filme Naška Križnarja, Iztoka Geisterja, Marjana Cigliča, Davida Neza in Marka Pogačnika, ki so jih umetniki posneli med letoma 1963 in 1971.

Naško Križnar podpisuje največ filmskih del skupine OHO. Na razstavi jih je na ogled 24 od vsega skupaj 50 posnetih filmov. Najstarejši Križnarjev film je iz leta 1963, najmlajši (Avtocesta) je osem let mlajši. Največ filmov je Križnar posnel po tem, ko se je preselil v Ljubljano, kjer je imel več priložnosti za sodelovanje s člani skupine OHO in drugimi sodelavci.

Filme so snemali s preprosto tehnologijo, montaže je bilo zaradi omejenih tehničnih možnosti malo. Ker zvoka ni bilo mogoče posneti s kamero, je bila pri nekaterih filmih dodana glasba. Uporabili so različno glasbo, največ filmov pa spremlja tedaj popularna rockovska glasba, denimo zasedbe Rolling Stones.

Utelešeni Triglav
Križnar je posnel več hepeningov in akcij članov skupine, vključno z nemara najbolj znano živo skulpturo Triglav, ki so jo leta 1968 izvedli Milenko Matanovič, David Nez in Drago Dellabernardina, z njo pa kot živo skulpturo utelesili enega izmed simbolov slovenske državnosti. Med letoma 1969 in 1970 je dokumentiral številne projekte skupine OHO. Dokumentiral je projekte Marka Pogačnika v naravi, pa tudi nekatere akcije Milenka Matanovića in Davida Neza.

Skupina OHO je v letih med 1966 in 1968 nastopala v obliki radikalnega, provokativnega gibanja, ki je obsegalo skupno delovanje mlade generacije literatov, filmskih ustvarjalcev, likovnih umetnikov ter teoretikov. Ustanovitveno leto je bilo 1966, ko je bil decembra v glasilu Tribuna objavljen Manifest OHO avtorjev Iztoka Geistra in Marka Pogačnika.

V pripravi velika retrospektiva
Širšo predstavitev skupine pripravlja Inštituta za raziskovanje avantgarde v Zagrebu in zbirka Marinka Sudca v sodelovanju s Centrom sodobne umetnosti Ženeve ter Muzejem moderne in sodobne umetnosti v Ženevi. Odprli jo bodo prihodnje leto, trenutna retrospektiva filmov skupine OHO pa bo v Francoskem paviljonu v Zagrebu na ogled do 22. aprila.