Na retrospektivi, ki so jo naslovili Človek in mit, so umetnikovo javno plastiko predstavili s posnetki fotografa Toneta Stojka. Mobilna aplikacija Nexto - znamenitosti Ljubljane, ki si jo je mogoče naložiti na pametne telefone, pa uporabniku predstavi sedem Batičevih javnih plastik v središču Ljubljane in še dve nekoliko iz središča mesta bolj oddaljeni javni skulpturi.

Na sprehodu po središču Ljubljane si je s pomočjo aplikacije mogoče ogledati Batičeve kipe Zaljubljeni Harlekin v Križankah, Ojdip pred SNG-ju Drama Ljubljana, Slovenski delavci v Ulici Josipine Turnograjske, Pan pred Cankarjevim domom, Balet v parku Tivoli pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, Mladinsko kolo v Komenskega ulici in Spomenik kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu. Pred Kinom Šiška stoji še Orfej, na Gospodarskem razstavišču pa Urška in povodni mož.

Ponujena roka mlajšim generacijam (in turistom)
Kot je povedala ena izmed kustosinj razstave v Jakopičevi galeriji Marija Skočir, so si mobilno aplikacijo zamislili kot dolgoročnejši učinek razstave in vsebin, ki so jih zanjo pripravljali. Z njo želijo vsebine, ki so precej klasične - Batič je avtor, ki je uporabljal klasične tehnike, njegovo ustvarjanje označuje klasičen kiparski izraz - približati tudi mlajšim generacijam, ki so danes vezane na sodobne tehnologije.

Z mobilno aplikacijo Nexto so merili tudi na turiste, ki jih je v Ljubljani vedno več. Prednost mobilne aplikacije v primerjavi s QR-kodami, ki se pri nas po njenih besedah niso tako zelo prijele, je tudi to, da po tem, ko je aplikacija naložena, internetna povezava ni več potrebna.

Ko se uporabnik približa enemu izmed devetih Batičevih spomenikov, ga telefon opozori, ob katerem spomeniku stoji, vedno pa ima tudi možnost, da se vrne na zemljevid in si ogleda celotno pot ali katero koli od vključenih plastik. Vsak spomenik je predstavljen s po eno fotografijo, s sokustosinjo razstave Barbaro Savenc pa sta pripravili tudi besedila, ki plastiko opišejo in jo umestijo v kiparjev opus. Dodane so slikovne reference na sorodne Batičeve plastike.

Informacije morajo biti lahko dostopne
Batičeve spomenike, ki so vključeni v projekt, so označili s posebnimi tablicami. Kot poudarja Savenčeva, je pri javnih plastikah pogosto težava tudi v tem, da niso označene. Mimoidoči tako ob njih ne more izvedeti, kdo je avtor ali kdaj so nastale.

Batič se je rodil leta 1925 v Trbovljah. Po osvoboditvi se je kot prvi študent vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Leta 1949 je diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu in leta 1951 končal še specialko pri profesorju Frančišku Smerduju.

Štipendija v Parizu mu je konec 50. let preteklega stoletja omogočila vpogled v tedanje sočasno kiparstvo. Začel se je zanimati tudi za postkubizem, ki je pozneje poleg realističnih izhodišč zaznamoval njegov opus.