Razstavo z naslovom Vrnitev v slovenjgraški knjižnici, na kateri bo poleg Tisnikarjevih del na ogled tudi izbor likovnih del Kulturnega društva Jože Tisnikar iz Mislinje, odpirajo drevi ob 18. uri.

Eno od zgodnjih del Jožeta Tisnikarja, ki jih je njegov prijatelj Alojzij Pavel Florjančič doniral Kulturnemu društvu Jože Tisnikar. Foto: KD Jože Tisnikar
Eno od zgodnjih del Jožeta Tisnikarja, ki jih je njegov prijatelj Alojzij Pavel Florjančič doniral Kulturnemu društvu Jože Tisnikar. Foto: KD Jože Tisnikar

Tisnikarjev prijatelj Alojzij Pavel Florjančič, sicer publicist, geolog in zgodovinar je njegova zgodnja dela društvu doniral že pred časom. Društvo je donacijo prvič postavilo na ogled lani v Tisnikarjevi rojstni hiši v Mislinji. Tam je že več let urejena Galerija Kavka, v kateri se ob razstavah odvijajo tudi druge dogodke in srečanja. Po besedah tajnice društva Doroteje Stoporko so donirane slike predstavljene tudi v katalogu. V katalog je vključeno še donatorjevo pismo društvu, naslovljeno 60 let v objemu slik Jožeta Tisnikarja.

Od skupno 14 doniranih del jih je pet vključenih v razstavo v Slovenj Gradcu, kjer so na ogled v družbi del Bogdana Borčića, Franca Bertholda, Rajka Čubra, Anke Krašna, Lojzeta Adamljeta, Zorana Ogrinca, Arjana Pregla in Cveta Zlateta.

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - SLIKAR JOŽE TISNIKAR - 7.11.1998

"Zdi se mi, da sem videl veliko stvari, ki jih v resnici nisem videl"
Leta 1928 rojeni Jože Tisnikar je kot likovni umetnik samouk ustvaril izjemen opus risb, slik in grafik. Bil je slikar minljivosti in pričevalec poslednjih trenutkov človeškega bivanja. Velja, da sta bili okoliščini, ki sta zaznamovali njegovo samoniklo umetniško pot, bili predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi bolnišnice v Slovenj Gradcu. "Zdi se mi, da sem videl veliko stvari, ki jih v resnici nisem videl. Da sem potoval po deželah, kjer sploh nisem bil, da sem živel svoje in tuja življenja. Če nisem bil kdaj poprej rojen, je najbrž nekaj znanja in izkušenj mrtvih prešlo vame," je nekoč dejal o svojem ustvarjanju.

Nerazdružljiva prijatelja: Jože Tisnikar in njegov krokar. Foto: Arhiv KGLU/Dragiša Modrinjak
Nerazdružljiva prijatelja: Jože Tisnikar in njegov krokar. Foto: Arhiv KGLU/Dragiša Modrinjak

Prosektura bolnišnice, kjer je delal do leta 1983, je bila zanj hkrati atelje. V tehniki oljne tempere je slikal motive iz prosekture z značilnim simbolnim sporočilom, bolnišnične motive z grotesknimi karnevali, motive alkoholnih delirijev, tesnobne prizore iz gostiln, simbolične procesije, živali, med katerimi ob netopirjih, miših, podganah, konjih, mačkah in čričkih izstopa simbolni vran oziroma krokar. Po letu 1983 je postala Tisnikarjeva motivika lahkotnejša, smrtno grozo je omilil v meditativnost. Leta 1970 je prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo.

Ena osrednjih zbirk slovenjgraške galerije
Leta 1998 je umrl v prometni nesreči – ravno v času, ko je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu na ogled velika retrospektivna razstava njegovih umetnin. Po njegovi smrti je takratna direktorica galerije in umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar v spomin nanj zasnovala zbirko Hommage Tisnikarju, ki je nedvomno ena osrednjih zbirk te galerije likovnih umetnosti. Zbirka ob Tisnikarjevih vključuje tudi dela drugih avtorjev, ki so bodisi neposredno nastala kot poklon slikarju ali pa so se v zbirko uvrstila kot poetičen dialog z njegovimi deli.

Mož s krokarjem, portret Jožeta Tisnikarja