Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nobelova nagrajenka Sigrid Undset je z biografskim romanom Katarina Sienska izrisala izjemen portret o krščanski svetnici, ki naj bi s svojo močjo in umom premikala meje tako v dobroti kot milosti.
Obsežno delo teologa, zdravnika, politika in nekdanjega jezuita Franceta Cukjatija Na poti iskanja vsebuje poljudne filozofske in teološke razmisleke o razumevanju sveta, sočloveka in samega sebe ter o iskanju smisla življenja.
V celovečernem dokumentarcu Septembrska klasa je scenarist in režiser Igor Šterk zbral pripovedovanja in doživljanja svojih kolegov, s katerimi je leta 1987 na Visu služil vojaški rok v tedanji Jugoslovanski ljudski armadi.
Erik Mavrič z novo razstavo Dolgo črno poletje pred nas razgrinja podobe sveta, ki se zdi kljub fantazijskosti neverjetno znan.
Doba Armagedona, ki jo kot režiser in scenarist podpisuje James Gray, ni apokaliptični triler, kot bi morda pričakovali, temveč družinska drama, postavljena v leto 1980, ki ga je v ZDA zaznamoval vzpon Ronalda Reagana in njegova izvolitev za predsednika.
Johann Gottlieb Fichte spada v nemško klasično filozofijo, skupino štirih filozofov s konca 18. in začetka 19. stoletja, ki jo poleg Fichteja sestavljajo še Kant, Hegel in Schelling.
Prozni prvenec Ajde Bračič Leteči ljudje vsebuje dvajset kratkih zgodb, v katerih se avtorica, po izobrazbi arhitektka, domiselno poigrava s formo in vsebino.
Splav je (tudi) v sodobni levi misli pogosto razumljen zlasti kot orodje osvobajanja, oblika zaščite ženske avtonomije in ženske izbire, da razpolaga s svojim telesom.
Pamukovi romani se večinoma odvijajo v Carigradu in Čudaštvo v moji glavi ni izjema.
Po petih letih se z novim albumom vrača islandska ikona art popa Björk, že dobra štiri desetletja stalnica svetovne glasbene scene, ki v samosvojem univerzumu snuje vedno nove svetove. In tako je Fossora njen "gobji album".
Tudi če ne diskreditiramo umetniškega vidika visoke kulinarike, je težko zanikati, da je ta svet neizčrpen navdih za satiro: od stratosferskih egov kuharskih genijev do banalne vulgarnosti patricijev, katerim se udinjajo.
Že podatek, da je pesniška knjižica Pina Pograjca Trgetanje izšla v zbirki Črna skrinjica, pove vsaj nekaj o glavnem ozračju.
Film Moja Vesna, celovečerni prvenec slovensko-avstralske režiserke Sare Kern, kljub zelo preprosti zasnovi odpira kar nekaj različnih tem.
Založbe, ne le pri nas, s svojim prevodnim programom običajno skušajo dohiteti sodobno knjižno produkcijo, zato je pravo veselje najti na policah novost, katere nastanek datira v 17. stoletje.
Ivan Cankar, umetnik mnogih izjemnih razsežnosti, je tako kot France Prešeren eden temeljnih mejnikov naše nacionalne zgodbe. In seveda ena ključnih stalnic v izobraževalnem sistemu.
Zdenko Kodrič, avtor opaznega in raznovrstnega literarnega opusa, se je s svojo pisavo uveljavil kot eden najmočnejših glasov Štajerske, njene kulture in zgodovine.
Filozofinji Mariji Švajncer ni vseeno. To zapiše že na začetku knjige Naš razburkani čas, v kateri bralca sooča z dejstvom, da živimo v času, v katerem je življenje kratko, in se posledično sprašuje, zakaj ga toliko ljudi izmaliči do neprepoznavnosti.
Marie NDiaye, v Franciji rojena pisateljica senegalskih korenin, ima s Senegalom in Afriko le malo skupnega. Še več, svojo "nekompatibilnost" s črno celino celo izrecno poudarja.
Neveljaven email naslov
