Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ti West je pičlih dveh letih v kina poslal vse tri epizode svoje ambiciozne "trilogije X", hollywoodskega pastiša žanrov in filmskih referenc, ki grozo gradi okrog likov geriatrične serijske morilke in povzpetniške pornozvezde. Obe upodablja ista igralka.
Pred nami je že šesta knjiga v seriji Primeri inšpektorja Tarasa Birse, s katero med domačimi avtorji in avtoricami kriminalk že od leta 2016, ko je izšlo Jezero, kraljuje Tadej Golob.
Zgodovinarka dr. Mateja Ratej, sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, proučuje predvsem družbene razmere med svetovnima vojnama in najvplivnejše nosilce takratnega dogajanja.
V času vseprisotnih, iz dneva v dan bolj bizarnih teorij zarote se je skoraj nostalgično včasih spomniti zimzelenih klasik, na primer ideje, da Neil Armstrong in Buzz Aldrin leta 1969 v resnici nista stopila na površje Lune.
Pesnica, scenaristka, glasbenica in pisateljica Cvetka Bevc se posveča raznovrstnim temam – tabujem, prezrtim in zgodovinskim osebam in ranljivosti.
Peter Rezman je med slovenskim bralstvom znan predvsem kot pisec proze o rudarskem življenju, čeprav je pesnil že na začetku svojega ustvarjanja.
Razmerja med očeti in sinovi so v svetovnem kontekstu bogato literarizirana, še posebej to velja za območje nekdanje skupne države.
Vprašanje, ki se poraja ob trienalu umetnost in okolje EKO 9 v Mariboru, ni to, ali smo svet zares pripeljali do točke, ki se zdi podobno grozljivki, marveč: kako je mogoče, da srhljivega stanja ne opazimo oz. še huje, smo do tega brezbrižni.
Pesnica in pisateljica Katarina Gomboc Čeh je po dveh pesniških zbirkah izdala še roman Nihče nikogar ne spozna – naslov je izbran po enem od verzov Svetlane Makarovič v pesmi Grm.
The Bear, serija o nevzdržnem stresu življenja v profesionalni kuhinji, je v dveh letih postala popkulturni fenomen: poved "Ja, chef" je zaživela samostojno življenje, Jeremy Allen White ima status sekssimbola, Chicago opaža porast kulinaričnega turizma.
Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je v zbirki Nekaj kot strah pretanjeno in s pravo mero distance upesnil svet samote in strahu. Pesmi ne silijo v malodušje, ampak pokažejo možnost samosti, v kateri je dopuščena najprej svoboda.
Starodavna mišologija francoskega režiserja in animatorja Davida Alauxa je precej klasičen pustolovski film, v katerem še najbolj izstopa milje, v katerega je zgodba postavljena.
Knjižica na štiriinosemdesetih straneh beleži bolečino, obup, brezup, trpljenje, strašne spomine, samoto, podobe nasilja, strahu; ko celo svetloba ostro reže, ko je postelja ponoči bojišče za more.
V kinu lahko v prihodnjih tednih ujamemo tudi Goldmanov proces, ki je filmska rekonstrukcija dejanskega sodnega procesa iz sedemdesetih.
Od Ameriške sage v štirih delih nihče ne pričakuje, da bo že v prvem delu razkrila vse svoje adute in skrivnosti. A Obzorje, Costnerjev magnum opus, je tako brezupno fragmentiran in brezciljen film, da si je težko predstavljati, kdo bo nanje še čakal.
Mladi in vihravi slikar Michelangelo Merisi, znan kot Caravaggio, je bil v začetku 17. stoletja osrednja osebnost italijanske umetniške scene – predvsem zaradi svojih izstopajočih mojstrovin, pa tudi vse prej kot konvencionalnega življenjskega sloga.
Lani Smrtonosna dvojčka (Dead Ringers) in Usodna privlačnost (Fatal Attraction), zdaj še Domnevno nedolžen (Presumed Innocent) ... Zakaj je toliko serij v zadnjem času priredb klasičnih erotičnih srhljivk s konca osemdesetih?
Pesniška zbirka Jureta Jakoba Drobne opazke se izpisuje na pragu pomladi, ko je narava že prebujena, a vanjo še vedno znajo seči mrzli jeziki zime.
Morda je to kvarnik, a vseeno: lahko se sprostite, Frodo, mačji pribočnik v Tihem mestu 3, jo bo dobro odnesel. Frodo je v odporu proti morilskim vesoljcem vsaj tako kompetenten, kot je bil oranžni maček Jones na krovu ladje Nostromo v Osmem potniku.
Leon, centralna figura Frelihovega romana Ledeni možje, se zdi kot duh iz polpozabljene preteklosti.
Neveljaven email naslov
