Ameriški režiser Alex Camilleri, sin malteških priseljencev, si je v svojem prvencu želel ujeti prav to. Otoški mikrodržavici se je približal spoštljivo in študiozno, na skoraj dokumentarističen način, ki se kaže že v tem, da je za igralce izbral večinoma naturščke, prave ribiče, ki so zgodbo preželi s pristnostjo in posebnim čustvenim nabojem, glavni igralec Jesmark Scicluna pa je na festivalu Sundance za svojo vlogo prejel celo posebno nagrado žirije.

Luzzu je zgodba o ribiču Jesmarku, ki v malteških vodah ribari na starodaven način, z leseno barko, ki je šla v njegovi družini iz roda v rod. Jesmark ima svoje delo rad, a svet okrog njega se spreminja s takšno hitrostjo, da ga s svojo skromno lesenjačo preprosto ne dohaja več. V morju je vse manj rib, ribji trg je vse bolj globalen in na njem je vse težje konkurirati večjim ribičem, stroge regulacije Evropske unije so za male ribiče pogosto neživljenjske, v ozadju vsega pa cvetita korupcija in divji lov. Jesmark se finančno že tako stežka prebija iz meseca v mesec, ko izve, da ima njegov pravkar rojeni sin razvojne težave, ki bodo zahtevale drage terapije in prehrano, pa se, stisnjen v kot, nenadoma znajde na robu zakona.

Čoln Luzzu, osišče in sidrišče Jesmarkove identitete, zdaj postane mlinski kamen, obešen okoli njegovega vratu, njegova smrtna obsodba. Postavljen je pred nemogočo dilemo: če želi rešiti sebe in svojemu sinu omogočiti boljše življenjske razmere, mora prekiniti dolgo družinsko tradicijo in jo pustiti, da se razkroji v legendo. Breme je težko in v prizoru, v katerem dokončno sprejme bridko odločitev, se za trenutek zdi, kot da čoln obtožujoče bolšči vanj.

Camilleri v svojem filmskem poklonu domovini staršev spretno uravnoteži različne parametre zgodbe. Po eni strani predstavi tradicionalen način življenja na otoku, po drugi strani pa dogajanje tesno vpne v sodobnost, ki mladim Maltežanom prinaša vedno nove izzive in dileme. Njegova pripoved je hkrati zelo lokalno obarvana in ukoreninjena v malteško ribiško kulturo, obenem pa je povsem univerzalna. V svetu globalnega kapitalizma velike ribe zlahka pohrustajo male, pa naj gre za ribištvo ali kakšno drugo obrtniško ali gospodarsko dejavnost. Ribištvo je povsod po svetu še posebej na udaru, saj je odvisno tudi od drugih okoliščin, kot so na primer podnebne spremembe in vse bolj osiromašena morja. Pri tem malega človeka pušča na cedilu tudi sistem, ki bi mu moral kriti hrbet, pa ga v resnici rine le še v globlje blato. To je, skratka, zgodba, v kateri se lahko najde marsikdo, obenem pa srčno, čudovitih detajlov polno posvetilo Malti, njeni edinstvenosti in njenim ljudem.