Nova knjiga Nenada Rizvanovića Longplej nas vrača v preteklost, v pozna osemdeseta leta v Osijeku, mestu na vzhodu Hrvaške, preden sta ga spremenila vojna in izseljevanje zaradi gospodarskega zloma, ki ji je sledil. "Vse, kar se je dogajalo v mojem življenju, je povezano z glasbo. Ko sem prvič slišal Katarino II, se mi je obrnil svet."

Longplej je prežet s kulturno nostalgijo za preteklim časom in njegovimi vrednotami. "Hotel sem ujeti predvsem pristna čustva, lahko bi rekel dokumentarna čustva tistega časa, kaj se je dogajalo, kako so se ljudje počutili." Gre tudi za svojevrstni vodnik skozi odraščanje, ki ga je krojilo takratno širše kulturno in družbeno dogajanje.

Mladina in Laibach v Osijeku
Jugoslovanska mladina je bila glasbeno in kulturno ozaveščena. V Osijeku so brali Mladino in spremljali dogajanje v Sloveniji. "Spomnim se, da smo v Osijeku spremljali, kaj se dogaja v Sloveniji, na primer, kaj dela Škuc." Glasba je bila tako pomembna, da danes o njej govorijo kot o sedmi jugoslovanski republiki.

Življenje v tujih čevljih

"To je bila država za nas," ("Ovo je zemlja za nas), je pel Milan Mladenović, potem pa je vojna vse prekinila. "Tisti, ki nas je vojna presenetila okoli 21. ali 22. leta, smo imeli občutek, da se je na hitro končalo eno življenje, v drugem pa smo se počutili, kot da smo v tujih čevljih." Nenad je ob svetovno znanih imenih hotel raziskati tudi obrobne skupine takratne jugoslovanske scene. "Zato smo bili v Osijeku hitro navdušeni nad skupino Borghesia in njihovo prvo ploščo. Imeli smo seveda tudi koncert Laibacha. Neverjetno je, koliko smo videli in slišali."

Povezovalni potencial glasbe
Tudi Jugoslavija je pred razpadom prepoznala povezovalno zmožnost glasbe, zato je za mladinsko kulturo namenjala precej denarja. "Ne vem, ali boste verjeli, vendar ko sem bil v letih 1989/90 glasbeni urednik v osiješkem študentskem centru, smo imeli v proračunu toliko denarja, da bi lahko povabili skupino U2 in obiskovalcem ne bi bilo treba plačati vstopnine".

"Takrat je bilo vse zanimivo, scena v osemdesetih, ne samo jugoslovanska, temveč tudi slovenska, ki je bila odlična in jo težko primerjamo z današnjimi razmerami. To, kar se je dogajalo v 80. letih, na koncu neke države, nekega sistema, o tem je res dobro pisati, ker je s pretekom časa vse manj jasno, kakšni so bili vzroki in razlogi za razpad, zlasti pa ni jasno, zakaj se je začela vojna. Zdaj se nam vsem zdi, da se to ne bi smelo zgoditi," razmišlja Rizvanović, ki že snuje novo glasbeno potovanje od Skopja do Osijeka v poznih 80. letih. Knjiga ima pomenljiv naslov Osijek, Jugoslavija.