Caravaggiovo Čaščenje pastirjev so že prejšnji mesec prenesli iz messinskega muzeja v Rim. Foto:
Caravaggiovo Čaščenje pastirjev so že prejšnji mesec prenesli iz messinskega muzeja v Rim. Foto:
Caravaggio. Sv. Heronim
Slaven in izjemno vpliven v času svojega življenja je Caravaggio s svojim chiaro-scurom vplival na slikarje po vsej Evropi, od Velasqueza do holandskih mojstrov. Foto: EPA

Gre za sliko iz leta 1609, ki so jo slikarju naročile oblasti v Messini za kapucinsko cerkev Santa Maria degli Angeli. Sliko bodo začeli restavrirati v prihajajočem tednu v prostorih spodnjega doma italijanskega parlamenta, delo pa naj bi bilo končano najpozneje februarja prihodnje leto, ko se bomo spomnili 400-letnice smrti tega velikega italijanskega mojstra, čigar delo je imelo velik vpliv na nadaljnji razvoj zahodne likovne umetnosti.

Potek restavratorskih del bodo lahko opazovali turisti, študentje in drugi ljubitelji umetnosti, obnovljena slika pa bo na ogled v galeriji predsedniške palače na Kvirinalu. Po besedah restavratorja Valeria Melinija želijo z akcijo ljudem še dodatno približati umetnost.

Michelangelo Merisi da Caravaggio (1573-1610), ki je z značilno dramatičnostjo in skrajnim naturalizmom izvrstno ustrezal protireformacijskim težnjam, je ravno zaradi tega v svojem času na eni strani veljal za 'rešitelja umetnosti', po drugi strani pa je bil zaradi preveč skrajnega naturalističnega pristopa deležen tudi kritik in celo zavračanja naročil. Sliko Čaščenje pastirjev je naslikal med krajšim bivanjem v Messini na Siciliji.

Pastirji se poklonijo Jezusu
Caravaggievo Čaščenje pastirjev prežema naročnikom ustrezajoča frančiškanska preprostost. Osliček in vol mirno stojita v ozadju hleva, kjer se je predtem rodil Jezus. Tla pokriva slama, ob strani pa vidimo košaro s štruco kruha, Jožefovo orodje in kos platna. Jožef, ovit v rdečo draperijo, predstavlja pastirje Mariji, ki jo obdaja nekoliko svetlejše rdeče pokrivalo. Sredi skupine, ki se poklanja Jezusu, stoji pastir z golimi rameni in s sklenjenimi rokami. Ta opozarja na pomen dogodka in učlovečenje Boga kot revežem enakega. Zanimivo je, da je prav za upodobitev tega asketskega in ponižnega prizora Caravaggio prejel največje plačilo od vseh arhivsko zapisanih del.