Premiera predstave Zaprta vrata v režiji Mateje Kokol v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje bo drevi ob 19.30.

Jean-Paul Sartre je na evropsko zavest vplival s svojim temeljnim filozofskim delom Bit in nič (L'Être et le Néant) iz leta 1943. Eksistencialistično dramo Zaprta vrata (Huis clos), ki vzpostavlja pekel v sami srži – ljudeh, je napisal leto pozneje. "Pekel smo ljudje," se glasi osnovna premisa.

Pekel kot peklenska situacija medsebojnih človeških odnosov
Avtor posledično gradi pekel kot peklensko situacijo medsebojnih človeških odnosov. Upodablja ga v številnih podrobnostih, temah in vprašanjih, ki si jih človek postavlja med razmišljanjem in ko poskuša svoje življenje zajeti v svobodno celoto. "Svoboda je namreč tista, ki vzpostavlja ali briše meje pekla, ki spreminja ali definira ujetost človeškega bivanja," so zapisali v SLG-ju Celje.

Drama bo zaživela v novem prevodu Žive Čebulj, uprizoritev sicer "ohranja integralno besedilo, odrski jezik pa išče vzporednice z dojemanjem pekla generacije milenijcev in boomerjev". "Odpira vprašanje, kaj pomenita svoboda in ujetost, kakšne so različne strategije človeških odnosov pekla, brez ogledal," še piše v napovedi.

Gledališko doživetje, ki cilja na katarzo
Sartrova misel izhaja iz stališča, da boga ni in da je človek svoboden ter ustvarja samega sebe. Eksistenca je za Sartra vsota človekovih dejanj, človek se opredeljuje zgolj z dejanji. V tem smislu moramo razumeti njegovo pogosto navajano misel: "Eksistenca je pred esenco." Osrednja tema Zaprtih vrat je dokazovanje človeške sposobnosti mučenja. Uprizoritveni princip je peklenski ustroj, ki gledalstvu iz različnih perspektiv poskuša omogočiti čutenje, čustvovanje, intelektualno razmišljanje in duhovno razsvetljenstvo oziroma "gledališko doživetje, ki cilja na katarzo", kot so zapisali v SLG-ju Celje.

"Kaj se pravzaprav dogaja s temi liki za zaprtimi vrati, za katere je težko določiti, kaj od izrečenega je resnica, ali vsaj približek resnici, na neki način morda sploh ni toliko pomembno, saj se zazdi, da je tisto, kar like definira ali jih pogojuje, sama dinamika odnosov oziroma pogledov med njimi," pa je v gledališkem listu zapisala dramaturginja Katja Gorečan.

Kot je še dodala, so v prostor pekla postavljene tri osebe, ki se vsaka na svoj način upirajo in kljubujejo normativnim vzorcem vedenja, ki jih družba predpostavlja še danes. Vse tri definira stalno podajanje navideznega ogledala drug drugemu, tako bi lahko rekli, da je njihova svoboda odvisna od svobode drugega in v tem kontekstu drug drugemu ne dajo te možnosti osvoboditve. Kadar koli se namreč pojavi vsaj najmanjša možnost pomiritve, dialogi eskalirajo v potencialno smer konflikta.

V predstavi nastopajo Tarek Rashid, Eva Stražar, Jagoda in Lovro Zafred. Scenografija je delo Marka Požlepa, kostumografija Iris Kovačič, avtor glasbe je Nebojša Pop-Tasić, oblikovalec svetlobe Darjan Domadenik, avtor kipa Simone de Beauvoir pa Matej Prihavec.

Omenimo še, da je drama Zaprta vrata del letošnjega maturitetnega programa in tako ni naključje, da je v novem prevodu Eve Mahkovic in režiji Jaše Kocelija v preteklem tednu zaživela tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL).