Dogodek začenjajo ob 13. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma (CD).

Sodelovali bodo literarni zgodovinarji, slovenisti in komparativisti, jezikoslovec in zgodovinarka z ljubljanske in zagrebške Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede. Simpozij so pripravili 140 let od smrti pisatelja, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat, ki je bil ena od osrednjih kulturnih in političnih osebnosti druge polovice 19. stoletja.

Kakšne politične ideje je zagovarjal Jurčič kot novinar?
Med poudarki, ki jih izpostavljajo organizatorji, so še denimo vprašanja: "Kakšen je bil Jurčičev položaj med sodobniki in kako ga ocenjujemo danes; kako sta Jurčič in August Šenoa, avtorja prvih zgodovinskih romanov sosednjih narodov, razumela družbene silnice; ali je v romanih res vzpostavil meščansko govorico in ali je kaj narobe z neslovenskim slovanskim besediščem; kakšen je Jurčičev prispevek k razvoju novinarskih besedil in stila; zakaj so Jurčičevi prevajalci izbrali prav dotična dela in kako so bila sprejeta; kakšne politične ideje, zlasti glede prihodnosti Habsburške monarhije, je zagovarjal Jurčič kot novinar?"

Miran Hladnik s Filozofske fakultete v Ljubljani je v digitalni knjižnici Slovenije, ki omogoča spremljavo omemb pisateljev v objavah in primerjavo njihovega pojavljanja, preveril Jurčičevo mesto med pripovedniki njegovega časa in kako se je njegovo ime ohranjalo v javni zavesti po njegovi smrti ter podpiralo kanonizacijo.

Sorodna novica 140 let od smrti Josipa Jurčiča, ki mu je posvečeno leto 2021

Ivana Latković s Filozofske fakultete v Zagrebu bo predstavila podobnosti in sorodnosti med zgodovinskima romanoma Jurčiča in Augusta Šenoe, utemeljiteljev tega žanra v slovenski oziroma hrvaški književnosti. Vzporedno branje reprezentativnih besedil teh dveh avtorjev vključuje predvsem predstavitev takrat prevladujočega modela pripovednoproznih besedil z zgodovinsko tematiko, odnos do pripovednega vzorca Walterja Scotta in analizo umetniške konstrukcije pretekle resničnosti.

Urška Perenič z ljubljanske Filozofske fakultete je pod drobnogled vzela Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji gori. Delo sodi med pisateljeva najbolj poznana in prevajana, objavljeno je bilo leta 1867 v literarnem časopisu Slovenski glasnik v Celovcu in podnaslovljeno kot "lepa povest iz stare zgodovine". Natančneje jo zanima horizont pričakovanja in razumevanja bralca, za katerega je bilo to besedilo, ki je skozi čas do današnjih dni postalo otroška literatura, pred več kot 150 leti izvirno zasnovano.

Sorodna novica Jurčiča so včasih nekateri res imeli radi, danes pa ga imamo še rajši

Prispevek Marka Stabeja s Filozofske fakultete v Ljubljani je naslovljeno Josip Jurčič ‒ jezik na žlico? "Pisal je hitro, pisal je veliko, pisal je najrazličnejše stvari. Poiskal, poskušal in preskušal je najrazličnejše jezikovne možnosti, ki so mu bile na voljo. Realist? Gotovo v tem smislu, da je skušal v danih okoliščinah slovenski literaturi kot nujni simbolni in praktični sestavini narodnega gibanja prispevati kar največ," piše na spletni strani CD-ja.

Monika Kalin Golob z ljubljanske Fakultete za družbene vede bo predstavila prispevek z naslovom Josip Jurčič in naporno urednikovanje prvega slovenskega dnevnika. Jurčič je med letoma 1871 in 1881 urejal Slovenski narod. Dnevno izhajanje je povzročilo časovno stisko za tvorjenje besedil in tako vplivalo na oblikovanje novinarskega sloga. V prispevku bo, izhajajoč iz analize avtorskih opomb v časopisu, ocenjevalcev njegovega dela in jezikovnostilne analize prvega dnevnika, prikazala, kako je uredniško delo zmogel Jurčič in kakšen je njegov prispevek k razvoju novinarskih besedil in sloga.

Sorodna novica V Mariboru so neznanci oskrunili spomenik Josipa Jurčiča

Irena Selišnik s Filozofske fakultete v Ljubljani bo skozi različne vire osvetlila Jurčičevo politično delovanje. Še zlasti se je posvetila njegovemu delovanju v okviru časnikov Slovenski narod, Zvon, Südslawische Zeitung in njegovim pogledom na jugoslovanstvo in slovanstvo.

Prispevek Aleksandra Bjelčeviča z ljubljanske Filozofske fakultete pa nosi naslov Kaznovanje in nagrajevanje pri Jurčiču. Kot piše na spletni strani CD, se Jurčičevim junakom godi dobro ali slabo. Predavatelj bo odgovarjal na vprašanja, kdaj smemo srečne in nesrečne usode interpretirati kot naključje, kdaj kot logično posledico psiholoških in družbenih determinant, kdaj kot literarne vzorce sentimentalne in romantične literature ali kot tragike v funkciji bralčeve katarze ‒ kdaj pa Jurčič svoje junake nagrajuje in kaznuje, kdaj je moralizator.