Kot poudarja Gombač, je Kosovel eden tistih slovenskih avtorjev, za katere menimo, da jih poznamo. A ko se poglobimo v njegovo delo, ugotovimo, da je povsem nasprotno. Prav tako vsak njegovo delo interpretira malce po svoje ali "kakor mu paše", je še dodal.

Lirik Krasa nedvomno med velikani svetovne poezije
Ob tem je Gombač poudaril, da se Kosovel dejansko uvršča med velikane svetovne poezije. "Ne smemo pozabiti, da so njegovi konsi izšli najprej v tujini," je še poudaril avtor stripovskega besedila. Kosovel je kljub svojemu kratkemu življenju za sabo pustil več kot 1500 pesmi, med katerimi je verjetno najbolj znana konstruktivistična Kons 5.

Po Gombačevih besedah je bilo za pripravo stripa treba upoštevati različne dosežke v pesnikovem življenju, prav tako različne pesniške zvrsti, ki se jim je posvečal. Vse to je avtor besedila stripa skušal ujeti v zgodbi, zasnovani kot intervju s Kosovelom za revijo Zenit, ki je kot vodilno glasilo za sodobna umetniška oziroma avantgardna gibanja izhajala v 20. letih preteklega stoletja.

Gombač je pri izboru pesmi, ki jih je vključil v besedilo stripa, sledil temu, da je predstavil vse njegove ustvarjalne smeri – od otroških in kraških do ekspresionističnih in konstruktivističnih pesmi. Pri tem je po lastnih besedah izbral tiste pesmi, za katere je ocenil, da jih je preprosto treba poznati.

Od vojnih prizorov prek Krasa do konstruktivizma
Temu se je morala prilagoditi tudi likovna podoba, ki jo podpisuje Jaka Vukotič. Kot je povedal, je bilo statično besedilo, ki ga je dobil na začetku, zanj izziv, saj je bilo treba prikazati veliko tem – od vojnih prizorov prek Krasa do konstruktivizma. Že na začetku je vedel, da bodo prisotne določene reference, zlasti s Krasa, končni rezultat pa je neke vrste kolaž, je povedal ilustrator.

Spremno besedo k stripu je napisala Mateja Kralj, skrbnica Kosovelove sobe v Sežani in domačije v Tomaju ter predsednica društva KONStruktivist. Njen zapis prinaša natančen oris Kosovelovega življenja in opusa. Kot je povedala na predstavitvi izdaje, bi lahko strip zaradi svoje raznolikosti nagovoril različne profile bralcev.

Družbene krivice, usoda Evrope in revolucija
18. marca 1904 v Sežani rojeni Srečko Kosovel je ustvarjal v krogu umetnikov slovenske avantgarde na začetku 20. stoletja, v katerem so bili še Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Josip Vidmar, Anton Podbevšek in Marij Kogoj. Povezani so bili tudi z avantgardističnimi revijami Tank in Trije labodi, ki sta nastali iz želje umetnikov po lastnih glasilih.

Sprva je pesnil pod vplivom moderne, zlasti impresionizma, pri čemer je opeval motive, kot so kraška pokrajina, mati in smrt. Ker se velik del njegovega ustvarjanja nanaša na Kras, se ga je prijela tudi oznaka lirik Krasa. Pozneje se je usmeril k ekspresionizmu in se pesniško izražal o družbenih krivicah, usodi Evrope in revoluciji.

Med bolj prelomne spadajo t. i. konstruktivistične pesmi (konsi), ki so izšle v zbirki Integrali. V teh kompozicijsko zasnovanih pesmih je uresničil idejo, da sta vsebina in oblika ena celota. Na njegovo ustvarjanje je močno vplivala tudi filozofija. Kosovel je pisal tudi za otroke. Zaradi prezgodnje smrti je ustvarjal zgolj nekaj let, a je za sabo pustil obsežen literarni opus, ki je zaznamoval slovensko književnost preteklega stoletja.

Kosovelove stvaritve, prežete z ekspresionističnimi in konstruktivističnimi elementi, odražajo družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistična sporočila, ki so še danes nadvse aktualna. Njegova poezija je prevedena v številne svetovne jezike, kar priča o njegovem pomenu tudi v mednarodnem literarnem prostoru. Umrl je 27. maja 1926 v Tomaju za posledicami meningitisa.

Kosovelovo leto na pobudo sežanske občine
Vlada RS se je na pobudo Občine Sežana odločila 100. obletnico njegove smrti zaznamovati z razglasitvijo leta Srečka Kosovela. Pobudo občine je podprlo tudi Društvo slovenskih pisateljev (DSP), ministrstvo za kulturo pa je predlog uvrstilo med pomembne nacionalne kulturne projekte.