Za selitev, ki so jo v Egiptu krstili za "zlato parado", so dragocene mumije zapakirali v posebne kapsule, narejene za to priložnost; dušik v teh kapsulah bo ustvarjal pogoje, čim bolj podobne ozračju v stalnih vitrinah mumij.

Artefakte je bilo prenesti iz starega Egipčanskega muzeja na trgu Tahrir v središču Kaira približno sedem kilometrov proti jugovzhodu, v Fustat, v Narodni muzej egipčanske civilizacije.

Mislijo že na turizem po epidemiji
V paradi so se zvrstile mumije 18 staroegipčanskih vladarjev in štirih vladaric, večinoma iz obdobja novega kraljestva. Oblasti so za potrebe ceremonije za promet zaprle vse ceste vzdolž reke Nil. Namen selitve v obliki odmevne procesije (in ne kakega bolj diskretnega podviga) je promocija orjaške državne zbirke staroegipčanskih antikvitet v času, ko je turizem zaradi pandemije skoraj popolnoma presahnil.

Za vsako svoj "mumijamobil"
Mumije so prevažali na posebnih vozilih, ki naj bi zagotavljala optimalen oprijem in stabilnost, je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil slavni arheolog Zahi Havass. Vsak od teh "mumijamobilov" je poslikan z imeni svojih dragocenih potnikov v arabščini, angleščini in hieroglifih. (Slike, ki jih je muzej objavil na družbenih omrežjih, razkrivajo ornamentirana vozila črne in zlate barve.) Prvi v paradi je bil Sekenere Tao, "Pogumni", na repu pa Ramzes IX., ki je vladal v 12. stoletju pr. n. š.

"Narodni muzej egipčanske civilizacije smo izbrali, ker bi radi mumije prvič razstavili na civiliziran način, na izobražen način – ne pa kot zabavne predmete, kot so bili razstavljeni v Egipčanskem muzeju," je bil neposreden Havass.

Nov razstavni prostor bo ponazarjal vzdušje v podzemni grobnici, ob vsaki mumiji pa bodo razstavili biografski pregled in ponekod tudi kopije rentgenskih slik. V "malce nadgrajenih vitrinah" bo nadzor temperature in vlage še natančnejši kot prej.

Arheologi so mumije v 19. stoletju odkrili v dveh večjih skupinah v kompleksu pogrebnih templjev in grobnic Deir Al Bahari pri Luksorju in v Dolini kraljev. Najstarejša ohranjena mumija so posmrtni ostanki vladarja iz 17. dinastije: prej omenjeni Sekenenre Tao II. je na prestolu sedel približno 1600 let pred našim štetjem. (Arheologi so s pomočjo novih tehnologij šele letos ugotovili, da je umrl nasilne smrti.)

V paradi bodo tudi mumije najmočnejše staroegipčanske kraljice Hačepsut, velikega Ramzesa II., njegovega očeta Setija I. in Sekenerejeve hčerke Ahmose-Nefertari (bila je sestra in žena faraona Ahmoseja I.).

Večina teh mumij je v svojem dosedanjem domu brez kakršnih koli selitev počivala že od začetka 20. stoletja.

Fustat je bil prestolnica Egipta v času dinastije Omajadske dinastije, po arabski osvojitvi ozemlja.

"Ker so se projekta lotili na ta način – s pompom in spektaklom – mumijam izkažemo spoštovanje, kakršnega si zaslužijo," je komentirala egiptologinja Salima Ikram, ki poučuje na Ameriški univerzi v Kairu. "To so kralji Egipta, to so nekdanji faraoni. Primerno se jim je pokloniti."

Novi muzej, ki je star že 11 let, pa še ni do konca odprt
Zdaj že ne več tako novi Narodni muzej egipčanske civilizacije je bil dokončan leta 2010. Odprtje je bilo najprej načrtovano za leto 2012, a se je zamaknilo zaradi arabske pomladi 2011 in nemirov v državi, ki so temu sledili. Za priložnostne razstave se je muzej tako odprl leta 2017, dokončno odprt pa bo šele v nedeljo. Mumije, ki jih selijo danes, bodo za javnost na ogled od 18. aprila naprej.

V prihodnjih mesecih se obeta tudi inavguracija Velikega egipčanskega muzeja v bližini piramid v Gizi. Tudi v tem muzeju bodo imeli bogato faraonsko zbirko, vključno s slavnim Tutankamonovim sarkofagom.