Ustvarjalci filma opozarjajo, da je poteza turških oblasti "nevaren precedens za prihodnost turškega filma", v državnih medijih pa se o filmu Kurak Günler piše kot o "LGBT-propagandi" ter o režiserju kot o "izdajalcu" in "prevarantu".

Film Burning Days v režiji Emina Alperja je nastal v koprodukciji Turčije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Grčije in Hrvaške. Spremlja mladega in predanega tožilca Emreja, ki dobi službo v majhnem mestu, kjer se spopadajo z vodno krizo in političnimi škandali. Po začetni dobrodošlici doživlja vse več napetih interakcij in se seznanja z lokalno politiko. Ko se poveže z lastnikom lokalnega časopisa, se nanj začnejo stopnjevati pritiski zaradi govoric.

Film se kritično opredeljuje do tematik avtoritarnega populizma, mačizma, mentalitete množic in korupcije. Kritike je sicer najbolj razburila dvoumna in erotično obarvana narava odnosa med obema moškima protagonistoma.

Potem ko sta režiser Emin Alper in producent Nadir Öperli 8. decembra v izjavi za javnost turško občinstvo pozvala, naj z obiskom kina pokaže svojo podporo filmu, je drama v domačih kinematografih dejansko doživela zelo dober premierni konec tedna. Avtorja sta povedala, da je zahteva po povračilu sredstev prišla z direktorata za film na ministrstvu za kulturo; pri tem se sklicuje na spremembe v scenariju, ki naj bi se zgodile v času produkcije. "Iz najinega zornega kota je bila ta odločitev sprejeta zaradi ogromne medijske kampanje, v okviru katere so se po Turčiji širile neresnice in žalitve," sta zapisala Alper in Öperli.

Pritiski še nikoli niso bili tako odkriti
Pritiski, da bi se filmi spreminjali ali pa kar v celoti prepovedali, sicer niso nič novega, je za spletni portal Hyperallergic komentiral filmski kritik Övgü Gökçe, ampak "po navadi so se dogajali po telefonskih pogovorih in drugih neformalnih kanalih". "Ker ni šlo za javni obračun, filmski ustvarjalci do zdaj niso hoteli razkrivati zakulisnega vmešavanja."

Vladno finančno pomoč mora filmski producent praviloma povrniti v dveh letih po komercialni distribuciji filma, če želi biti v prihodnosti še kdaj v izboru za finančno pomoč. Obveza povračila odpade, če je bil film sprejet na kak mednarodni filmski festival – in film Kurak Günler je to merilo več kot izpolnil, saj je svetovno premiero maja letos doživel v Cannesu. Trenutno je tudi eden od petih filmov, nominiran za evropsko nagrado lux po izbiri občinstva.

Sredstva ministrstva za kulturo so edini mehanizem financiranja filmov iz javnega denarja v Turčiji. Po neuradnih podatkih je Kurak Günler leta 2019 prejel 950 tisoč turških lir, kar je bilo takrat približno 183 tisoč ameriških dolarjev.

"Mislim, da se bodo odslej številni filmarji bali zaprositi za sredstva ministrstva," meni akademičarka Sonay Ban. "Mislili si bodo: še celo mednarodni uspeh, kakršnega je dosegel Emin Alper, ni dovolj, da se ne spravijo nate."

Naravni del nastajanja filma
Alper in Öperli sicer na vprašanja medijev nista pripravljena razlagati, kateri odlomki scenarija so se ministrstvu zdeli "problematični". V izjavi za javnost sta poudarila le, da so spremembe v scenariju "naravni del vsakega produkcijskega procesa" in da jih finančni vlagatelji ne bi smeli nadzirati.

Spletna "afera" okrog filma Kurak Günler, ki se je sprožila po prvih (pozitivnih) odzivih iz Cannesa v maju, je nov zagon dobila oktobra, ko je film osvojil devet nagrad na anatolijskem festivalu Zlata pomaranča. Na podelitvi nagrad je režiser z odra izrazil podporo študentskim protestom v Carigradu in solidarnost s koproducentko Çiğdem Mater, ki zaradi sodelovanja na protestih leta 2013 trenutno prestaja 18-letno zaporno kazen.