V Harvardski knjižnici se je zgodil pretresljiv razplet o knjigi Usoda duš (Des destinées de l'ame) francoskega literata Arsena Houssaya, katere platnice so bile narejene iz človeške kože in ki nazorno izkazuje različne etične vrednote 19. in 21. stoletja. Po tem, ko so knjigo desetletja hranili za občasno razvedrilo in predmet zastrašujoče narave, so leta 2014 dokazali, da je njena platnica res iz človeške kože. Po več letih pravdanja in razprav o njeni usodi se je vodstvo knjižnice in odbor za vračanje zbirk harvardskega muzeja ta teden odločilo, da platnico iz knjige odstranijo in da človeškim ostankom končno izkažejo dostojanstven pokop, poroča The New York Times.
"Človeški ostanki, ki so bili uporabljeni za vezavo knjige, ne sodijo več v zbirke harvardske knjižnice zaradi etično sporne narave izvora in poznejše zgodovine knjige," je v izjavi sporočila univerza. Zapisali so tudi, da pri svojem ravnanju s knjigo niso izpolnjevali etičnih standardov in da so včasih uporabljali "senzacionalističen, morbiden in humoren ton". Knjižnica se je opravičila in dejala, da je "dodatno objektivizirala in ogrozila dostojanstvo človeškega bitja, katerega posmrtni ostanki so bili uporabljeni za njeno vezavo".
Identiteta osebe, katere koža je vezala knjigo, ni znana
Čeprav je znano, da so včasih za vezavo knjig uporabljali živalsko kožo, tudi praksa vezanja knjig s človeško kožo nekoč ni bila tako neobičajna. Vsaj od 16. stoletja so priznanja storilcev kaznivih dejanj občasno vezali v kožo obsojenca, posamezniki pa so lahko knjigovezce zaprosili, da se njihovo kožo po smrti uporabi kot vezivo za knjigo kot spomin najbližjim.
A nenavadna knjiga s Harvarda ima drugačno ozadje. Kot so pojasnili na spletni strani ob njeni usodi, jo je napisal francoski literat Arsene Houssaye. Knjiga je meditacija o usodi človeške duše po smrti in o posmrtnem življenju. Houssaye je knjigo podaril njegovemu prijatelju Ludovicu Boulandu, takrat slavnemu zdravniku tistega časa. Po poročanju več medijev jo je s človeško kožo vezal Bouland, ki ji je dodal ročno napisano opombo, da si "knjiga o človeški duši zasluži človeški ovitek". Knjigo je v Harvardsko knjižnico leta 1934 prinesel ameriški diplomat John B. Stetson. V Stetsonovem zapisniku je pisalo, da je Bouland še kot študent zdravstvene fakultete kožo vzel neznani ženski, ki je umrla v francoski psihiatrični bolnišnici.
Dostop do knjige so omejili leta 2015, lani pa dosodili popolno prepoved
Na Harvardu so v zadnjem desetletju začeli posebno pozornost namenjati etično spornim artefaktom v njihovi zbirki. Odločitev o odstranitvi platnic je posledica obsežne notranje preiskave ob povečanih očitkih o zgodovini suženjstva in kolonializma pri ustanavljanju univerz in muzejev, ki jo je univerza napovedala pred tremi leti in s katero so popisali ter določili odstranitev vse neprimerne človeške ostanke iz svojih zbirk. Takratni predsednik Harvarda Lawrence S. Bacow se je v izjavi opravičil za vlogo univerze pri praksah, ki so ugled akademije postavile nad spoštovanje mrtvih in človeško spodobnost.
Za konkretno knjigo in pokop posmrtnih ostankov Francozinje se je s kampanjo zavzel uslužbenec Harvarda Paul Needham. Po tem, ko je s podporniki prejšnji teden ponovno objavil javno pismo, je ta teden vodstvo objavilo končno odločitev v njegov prid. V pismu je bilo navedeno, da je Harvardska knjižnica v preteklosti s knjigo ravnala brutalno, kot z eksponatom, ki pritegne pozornost in senzacijo. V kasnejšem intervjuju je dodal, da je bila odločitev, da knjigo odvežejo, pravilna odločitev.
Knjigo Usoda duš so ustrezno digitalizirali in je na voljo v digitalizirani obliki v francoščini na uradni strani Harvardske univerze.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje