Ansambel tedensko izvaja in dokumentira Hočevarjeve kompozicije, denimo Opus I., ki je nekakšna platforma, znotraj katere se razvija kompozicija.

"Delovanja zasedbe .abeceda [ansambel za novo glasbo] je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda, v sklopu katerega zasedba deluje. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore," navajajo na spletni strani CD-ja.

Kot še navajajo, v tem letu ansambel tedensko izvaja in dokumentira Hočevarjeve kompozicije ter kompozicije trenutnega skladatelja v rezidenci in umetniškega vodja ansambla Gašperja Livka. V sklopu mednarodnih delavnic za kompozicijo precept.concept.percept bo ansambel izvedel in dokumentiral dela obetavnih mladih skladateljev iz Evrope, ZDA, Avstralije in Azije.
Povezava med znanostjo in umetnostjo ‒ vzajemno oplojevanje je še posebej značilno za zadnja tri desetletja, ko sodobna umetnost pogosto v svoje naročje sprejema najsodobnejše znanstvene izsledke in jih po svoje umetniško interpretira, meni muzikolog Gregor Pompe.

"Umetnost je s tem najprej potrdila, kako velik vpliv na naše vsakdanje življenje in družbene vloge imajo znanstveni izsledki in njihova industrijska realizacija, na drugi strani pa razkrila, da so kognitivni postopki, ki jih uporablja znanost, seveda precej podobni tistim, ki zaznamujejo umetnost, a jih zaradi prevlade čutnega pogosto spregledamo ali celo odmislimo," Pompe piše v spremni besedi k programu koncerta.

"V takšnem okvirju je treba misliti Opus I. skladatelja, glasbenika in raziskovalca Dreja A. Hočevarja. Gre za nekakšno platformo, znotraj katere se razvija kompozicija, a hkrati v povratni zanki tudi način našega mišljenja glasbe ‒ njenega ustvarjanja, poustvarjanja in poslušanja. Model, ki ga razvija Hočevar, je tako na eni strani kompleksen in preskriptiven, po drugi strani pa odprt, saj ponuja izvajalcu predvsem serijo napotkov, omejitev in odprtih 'poti', po katerih se giblje," še piše Pompe.

De A. Hočevar (1987) je slovenski skladatelj in raziskovalec. Trenutno živi v Amsterdamu na Nizozemskem ter opravlja doktorski študij kompozicije na oddelku CeReNeM Univerze v Huddersfieldu v Angliji. Osrednja tema njegovih raziskav in kompozicijske prakse je .meta [dinamični sistemi formacije, aplikacije in analize kognitivnega aparata].