Festival se bo danes začel s pogovorom Ivane Djilas z Veliborjem Čolićem o njegovem delu Knjiga odhodov. Knjiga je nekakšen bildungsroman, v katerem se "tipična balkanska melanholična fantazija prepleta z bolečimi in lucidnimi refleksijami izgnanstva," so zapisali pri Gogi, prevod pa je delo Ane Barič Moder.
Sledila bosta dva pripovedovalska večera na temi lenoba kot gonilo napredka in neznanje je nasilje. Na prvem bodo pripovedovale Ksenija Horvat, Selma Skenderović, Klavdija Kotar, Jedrt Maležič, na drugem, ki bo potekal 30. avgusta, pa Velibor Čolić, Suzana Tratnik, Irena Urbič, Igor E. Brgant.
V četrtek, 31. avgusta, bo v sodelovanju z Radiem Ars organizirana okrogla miza ob izidu antologije Brez milosti, ki se je bodo udeležili Suzana Tratnik, Jedrt Maležič, Ana Geršak, Alojzija Zupan Sosič, Urban Vovk, Aljoša Harlamov in Tina Kozin. Ob okrogli mizi bo potekal tudi pogovor na temo stanja kratke zgodbe v slovenski literarni sceni.
Recenzije nominiranih zbirk
1. septembra bo potekal pogovor z nominirankami in nominiranci Ajdo Bračič, Miklavžem Komeljem, Mojco Kumerdej in Vesno Lemaić, sledila pa mu bo podelitev nagrade Maruše Krese.
Festival se bo končal z zajtrkom s prejemnikom novomeške letne nagrade za najboljšo zbirko kratkih zgodb, ki je po novem poimenovana po mojstrici kratke zgodbe Maruši Krese, ki je bila v svojem zadnjem ustvarjalnem povezana z Novim mestom.
“S festivalom želimo opozoriti na pomembnost zbirk kratke proze, izpostaviti avtorice in avtorje, ki si zaslužijo zasesti novo mesto v zgodovini slovenske literature,” so zapisali na spletni strani.
Nova je tudi žirija
Novost letošnjega festivala kratkih zgodb je tudi nova sestava žirije. Komisija v sestavi Iztok Ilc, Katarina Modic, Maruša Mugerli Lavrenčič, Gregor Podlogar, Martina Potisk in Andrej Predin je nominirance izbrala izmed 45 zbirk, ki jih je pregledala. Pri tem je ocenila, da je kratka proza pri nas v dobri kondiciji, vendar je znotraj zbirk opaziti nihanje v moči posameznih zgodb, poročajo pri STA.
Kot je še pojasnila žirija, se kratka proza vrti okoli tematik medsebojnih odnosov, spopadanja s preteklostjo ter izgubo bližnjega, opaziti pa je tudi premik v teme, ki so jih izpostavili karantenski in drugi varnostni ukrepi med pandemijo, kot so ločevanje po starostnih skupinah, omejevanje gibanja in drugi biopolitični ukrepi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje