Mozaiki so nastali v času Umajadskega kalifata, prve dedne muslimanske dinastije, ki je vladala iz Damaska. Foto: EPA
Mozaiki so nastali v času Umajadskega kalifata, prve dedne muslimanske dinastije, ki je vladala iz Damaska. Foto: EPA
Hišamova palača v bližini Mrtvega morja se razteza na približno 60 hektarih. Del posestva so tudi kmetijske površine in javno kopališče. Foto: EPA
Hišamova palača v bližini Mrtvega morja se razteza na približno 60 hektarih. Del posestva so tudi kmetijske površine in javno kopališče. Foto: EPA

Med podobami, ki so razporejene na več ducat ploskev, lahko vidimo leva, ki napada jelena (simboličen prikaz vojne), dve gazeli (simbol miru), pa tudi precizne cvetlične in geometrične vzorce.

Hišamova palača je bila zimsko letovišče kalifa Hišama ibn Abd al-Malika, ki je vladal med letoma 724 in 743. Stavba iz časa Umajadskega kalifata, prve dedne muslimanske dinastije, ki je vladala iz Damaska, je bila več stoletij pozabljena in prepuščena zobu časa; odkrili so jo 19. stoletja in jo začeli raziskovati v tridesetih letih 20. stoletja. Enkrat v tistem obdobju so pod prašnimi tlemi arheologi naleteli na ogromen mozaik.

Mozaik je ostal zanemarjen do leta 2016, ko so celo območje za turiste zaprli in se lotili dobrih deset milijonov vredne obnove, ki jo je finančno podprla Japonska.

"V tem mozaiku je več kot pet milijonov delcev iz palestinskega kamna, ki imajo zelo izrazito naravno barvo," je na otvoritveni slovesnosti za tiskovno agencijo Agence France-Presse pojasnil Saleh Tawafsha s palestinskega ministrstva za turizem in antikvitete. Na ministrstvu upajo, da bo obnovljena znamenitost privabila več turistov v Jeriho, ki leži na okupiranem Zahodnem bregu.

Težave s kupolo
Del projekta je bila tudi gradnja velike kupole, ki mozaik varuje pred vplivi okolja. Za turiste so zgradili dvignjeno brv, da si lahko mozaik ogledajo z višine. Obnova bi po prvotnih načrtih morala biti končana že leta 2018; k zamudi je delno pripomoglo tudi to, da so imeli arhitekti težavo s tem, kako temelje kupole pričvrstiti v tla, ne da bi poškodovali arheološko najdišče.