Problematični sta prav plaži Alacasu in Bostanlık v provinci Antalyja na južni obali Turčije, kjer antične najdbe segajo vse v 2. stoletje pr. n. št., tam pa naj bi se rodil tudi Platonov učenec, pesnik Teodekt, so zapisali v Guardianu.

Čeprav na predelu plaž še niso potekala arheološka izkopavanja, pa so površinske študije območja že razkrile ostanke amfor in stel, pa tudi arhitekturne strukture v Bostanlıku. Starodavna cesta v Alacasu kaže znake, da so jo uporabljale sile pod poveljstvom Aleksandra Velikega.

"Phaselis je tako dragocen, da si zasluži uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine," je za časopis The Guardian dejal dr. Sevgi Temiz, predsednik podružnice turškega združenja arheologov v Antalyi (TAA Antalya). “Če bo sodišče razsodilo v prid temu načrtu, bo to postavilo precedens. To bo utrlo pot za ustvarjanje javnih plaž v katerem koli starodavnem mestu na obali,” je še dodal.

Kljub temu so na začetku leta državni izvedenci in geodeti razglasili, da plaže nimajo večje arheološke vrednosti, kar je dalo Ministrstvu za kulturo in turizem zeleno luč za gradnjo več kot milijona funtov vrednih objektov za počitnikovanje, kot so stranišča, kavarne in garderobe. Cilj je privabiti 90 milijonov obiskovalcev do leta 2028.

Množični turizem rešilna bilka ali lasten pokop
Gospodarska kriza v Turčiji se zaradi izjemno visoke inflacije in strmo padajoče valute še poglablja, zaradi česar vidi Turčija v turizmu svojo rešilno bilko.

Arheologi pa v boju za ohranjanje dediščine niso sami, saj so se jim pridružile tudi lokalne aktivistične skupine, prebivalci ter organizacije, kot sta TAA in World Wildlife Fund Turkey, ki so s kampanjo Ne dotikajte se Phaselisa (Phaselis’e Dokunma Hareketi) že sprožile pravne postopke in uspešno začasno ustavile gradnjo.

Poleg kulturne dediščine pa sta ogroženi tudi tamkajšnji flora in favna, saj je zaliv Bostanlık gojišče morskih želv in je med gnezditveno sezono označen kot zaščiteno območje. Morska želva vrste glavata kareta (Caretta caretta), ki ji grozi izumrtje, redno gnezdi na obali Bostanlıka, zaradi česar se bojijo, da bi lahko razvojni projekti njeno ogroženost še dodatno povečali.

Turčija je podpisnica Barcelonske konvencije, mednarodnega sporazuma za zaščito okoljskih in kulturnih dobrin Sredozemskega morja. "S pravnega vidika je območje zelo zaščiteno," je dejal tiskovni predstavnik Erdal Elginöz. "Če bo dano dovoljenje za nadaljevanje gradnje, bo mogoče graditi tudi na drugih mednarodno zaščitenih prostorih. Nobena turška kulturna dediščina ne bi bila varna."

Zaradi prihodnosti izginja preteklost
Podobnih primerov je bilo v Turčiji že več: Leta 2020 je bilo 12.000 let staro mesto Hasankeyf v Batmanu na jugovzhodu Turčije zaradi gradnje jezu Ilisu in hidroelektrarne popolnoma poplavljeno. Prav tako je lani ministrstvo za kulturo dovolilo gradnjo nove ceste skozi Kapadokijo, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ne da bi za to prejelo dovoljenje samega Unesca. Aktivisti pravijo, da je cesta poškodovala številne edinstvene strukture "vilinskih dimnikov" v regiji, pa tudi mnoge zgodnjekrščanske kapele in samostane.