Približno 80 slik, med katerimi so dela slavnih (pozno)renesančnih mojstrov, kot na primer Poklon sv. teh kraljev Sandra Botticellija, Tizianova Venera in Kupid ter Leda Jacopa Tintoretta, se predstavljajo na pravi kitajski turneji. Ta se je najprej ustavila v Šanghaju (tam bodo na ogled do 6. junija), nato pa bodo slike, ki sodijo v sam vrh zgodovine zahodnoevropske umetnosti potovale še v Šenjang, Guangdžou, Čengdu in Peking. Potovanje razstave naj bi se končalo avgusta 2011.
Gre za dela, ki no nastala v razponu petih stoletij, poleg italijanskih mojstrov, katerih signature prebiramo na približno 50 slikah, so tu še dela flamskih, francoskih in španskih slikarjev, ki jih hranijo v zbirki galerije Uffizi. "Dolgo potovanje teh slik je tako, kot da bi florentinska in italijanska delegacija potovala po tej deželi z izjemno bogato tradicijo. Obenem je poroštvo za intenzivne kulturne in druge izmenjave v prihodnosti," je slike na pot odpravila vodja florentinskih muzejev Cristina Acidini.
Po besedah Antonia Natalija, direktorja galerije Uffizi in hkrati kuratorja razstave, ta zajema širok kronološki lok in pestro paleto različnih umetnikov in slogov, da bi obiskovalcem ponudila širok pogled na umetnost ter kulturo starega celine do danes. Meni, da bo s postavitvijo kitajsko občinstvo dobilo edinstveno priložnost, da občuduje dela mojstrov evropske umetnosti, ne da bi se ob tem prikrajšane počutili obiskovalci galerije Uffizi. "Slike, ki so zapustile Firence, imajo sicer izjemno umetniško vrednost, a so vse razstavljene v sobah, ki so zunaj glavne krožne poti, ki jo skozi galerijo po navadi naredijo obiskovalci," je še dodal Natali.
Krajina, tihožitje in portret
Slike so razporejene v tri dele. Prvi sklop se osredotoča na krajino oziroma njen razvoj od 15. do 20. stoletja, v njem pa najdemo dela Botticellija, Tiziana in seveda za to snov neporgešljivega Canaletta iz 18. stoletja. 20. stoletje zastopa futuristični slikar Giacomo Balla. Drugi del predstavlja tihožitje – od cvetličnega, sadnega do živalskega tihožitja, umetnine pa ponujajo sijajen vpogled v shrambo v Italiji v 17. stoletju. Tu so na primer dela Jacopa da Empolija in Fillippa Napoletana. Zadnji del razstave je namenjen tistemu, kar je bilo v času nastanka med naročniki precej bolj cenjeno od krajine in tihožitja, portretu.
Pisarne, v katerih so papir zamenjale slike
Stavba, kjer danes domuje galerija Uffizi, je bila zgrajena leta 1581. Postaviti so jo dali Medičejci, namenjena pa je bila prostorom za florentinsko birokracijo (od tod tudi ime; uffizi – pisarne). Gradnja stavbe se je začela leta 1560, nato pa sta jo pozneje po načrtih slavnega Vasarija nadaljevala Alfonso Parigi in Bernardo Buontalenti. Stavba je bila končana leta 1581. Danes je kot ena osrednjih galerij na svetu med najbolj obiskanimi znamenitostmi v Firencah. V poletnih mesecih se lahko pripeti, da bodo morali obiskovalci na svoje srečanje z največjimi umetninami zahodnoevropske umetnosti čakati tudi do pet ur.

Kitajska bo v okviru sodelovanja, ki ga bo utrdila pričujoča razstava, za restavriranje umetnin iz galerije Uffizi namenila 100.000 evrov.