Opus Draga Tršarja, enega najpomembnejših in najplodnejših predstavnikov modernizma na Slovenskem, je tako obsežen tako po številu del kot tudi raznovrstnosti. Kiparstvo predstavlja le del njegovega ustvarjanja, tu so še risba, slikarstvo, scenografija, grafika, keramika, tapiserija in knjižna oprema.

Pomembno mesto si je zagotovil predvsem v okviru odmika od polne plastike oziroma tradicionalne obravnave človeške figure, ki pri Tršarju zlagoma prehaja v stiliziranost, kot to na prvem mestu razkriva Janica (1953), in nato še v razvoju figuralnih kompozicij, bolje množic ali mas, ki se pozneje venomer bolj gibljejo na robu abstrakcije.

Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Po končani meščanski šoli na Rakeku se je vpisal na tečaje večerne risarske šole Franceta Goršeta in nato delal v ateljeju oziroma se učil pri Borisu Kalinu. Po koncu druge svetovne vojne se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in študij kiparstva končal leta 1951. Med njegovi profesorji so bili Zdenko Kalin, Karel Putrih in Peter Loboda. Pri Frančišku Smerduju je obiskoval kiparsko specialko.
Med letoma 1951 in 1959 je bil v svobodnem poklicu. Takrat je dobil tudi prva naročila za v njegovem opusu sicer številne javne plastike in spomenike. Med letoma 1953 in 1955 je bil član Skupine ali Grupe 53. Potoval je v Pariz, s štipendijo Prešernovega sklada je študijsko potoval še po Italiji, leta 1957 je bil v Egiptu, nato na Nizozemskem in v Belgiji. V parku Middelheim, ki je del Muzeja Middelheim v Antwerpnu, še danes stoji njegovo delo Manifestanti iz leta 1957.

Pozneje je potoval oziroma se študijsko izpopolnjeval tudi v takratni Sovjetski zvezi, Nemčiji in Italiji. Leta 1956 je bil povabljen na svetovno razstavo v Parizu. Leta 1958 je razstavljal na Beneškem bienalu in leta 1959 na documenti v Kasslu.

Leta 1960 se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot asistent za kiparstvo, leta 1967 postal docent, leta 1974 pa izredni profesor. Bil je tudi član Grupe 69.

Prejel je številne nagrade, med drugim nagrado za kiparstvo na sredozemskem bienalu v Aleksandriji (1955), nagrado Prešernovega sklada leta 1968, Jakopičevo nagrado leta 1972 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1990. Od leta 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Bogata je tudi njegova razstavna zgodovina, pri kateri velja omeniti zlasti mednarodne uspehe in zaznamovanost tako slovenskega kot jugoslovanskega oziroma mednarodnega prostora z njegovimi javnimi plastikami in spomeniki.

Ob Tršarjevi 90-letnici so se Moderna galerija in šest javnih zavodov (Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Galerija Murska Sobota, Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, Koroška galerija likovnih umetnosti, Mestna galerija Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane in Obalne galerije Piran) umetnikovemu opusu poklonili s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav v projektu Monument – Drago Tršar. V projektu so predstavili vse niti umetnikovega opusa – od monumentalnega kiparstva, javne plastike in spomenikov, male plastike, različnih ciklov, kot sta erotika in portreti, pa vse do del na japonskem papirju, slikarstva in motivike morja.