Tako pravi Jasminka Poklečki Stošić, kuratorica razstave in ravnateljica Umetniškega paviljona v Zagrebu, kjer je razstava na ogled. Calderjevi mobili in stabili so danes svetovno znani in so del umetniških zbirk vseh pomembnejših muzejev po svetu. Njegovi kipi pa krasijo tudi številna svetovna mesta, je spomnila kuratorica.

Retrospektiva Calderjevih del, ki so jo odprli v četrtek, je prva razstava ustvarjanja tega priznanega ameriškega kiparja na Hrvaškem. Calder je po njenih besedah zelo pomemben umetnik, ki je zaslužen za revolucijo v kiparstvu preteklega stoletja.

Razstava z naslovom Magija skulpturalnega gibanja v središče postavlja prav mobile in stabile, se pravi najbolj prelomno poglavje Calderjevega opusa. Mobili so skrbno sestavljene viseče skulpture, ki jih giblje zračni tok ali motor, stabili pa na tleh stoječe, monumentalno skonstruirane plastike. Na ogled je 35 Calderjevih del – med njimi 15 kipov in 20 slik, nastalih od 30. do sredine 70. let 20. stoletja, ki so jih Umetniškemu paviljonu v Zagrebu za razstavo posodila priznana razstavišča, kot sta pariški Center Georges Pompidou in londonski Tate Modern.

Alexander Calder (1898–1976) se je rodil v Lawntonu v ameriški zvezni državi Pensilvanija. Najprej se posvečal ilustraciji in delal za razne revije. Leta 1923 se je začel učiti risanja v New Yorku, od leta 1926 je živel in delal v Parizu. Tu je zbudil pozornost z miniaturnimi figurami iz lesa in žice.

Po srečanju s s Pietom Mondrianom se je v 30. in 40. letih začel ukvarjati z abstraktno umetnostjo. Tedaj so v njegovo ustvarjanje vstopili mobili in stabili. Ves čas se je ukvarjal tudi z oblikovanjem nakita in knjižno ilustracijo.

Postavitev so odprli v sklopu razstavnega cikla zagrebškega razstavišča, poimenovanega Največji slikarji 20. stoletja, v sklopu katerega so od leta 2014 že predstavili dela Joana Mirója, Augusta Rodina in Alberta Giacomettija. Razstava Calderjevih del bo v hrvaški prestolnici na ogled do 5. januarja.