Muzej umetnosti v Allentownu se bo poslovil od portreta Jurija Bradatega, saškega vojvode. Svoje lastništvo slike je namreč dokazala družina Henryja in Herthe Bromberg, ki sta leta 1938 zapustila Nemčijo.

Dogovor z muzejem narekuje, da bodo sliko – olje na platnu iz leta 1534 – prodali na dražbi starih mojstrov, ki jo bo dražbena hiša Christie's januarja priredila v New Yorku. Dobiček od prodaje bo nato razdeljen med muzej in dediče Brombergov, nobena od strani pa za medije ni razkrila, v kakšnem razmerju bodo denar razdelili.

"To delo je prišlo na trg in končalo v muzeju samo zato, ker je moral Henry Bromberg zbežati iz nacistične Nemčije," je v izjavo za javnost zapisal direktor muzeja Max Weintraub. "To je moralni imperativ, zaradi katerega smo morali ukrepati."

Slika po naključju končala tam kot zakonca Bromberg
Hamburški sodnik Henry Bromberg je portret, poleg še nekaterih drugih slik, podedoval po svojem očetu. Z ženo sta nato dragoceno zbirko s pomočjo različnih posrednikov razprodala, ker sta odpotovala najprej v Švico, nato v Francijo in od tam leta 1939 v ZDA. Dokončno sta se ustalila v Pensilvaniji, blizu Allentowna. Muzej v Allentownu je sliko leta 1961 odkupil od galerije v New Yorku, ta pa jo je dobila od pariške galerije Kleinberger.

Pomembno je, kdaj sta sliko prodala
Pri razpravi o morebitni restituciji se je tako pogovor zgostil okrog vprašanja, v kolikšni stiski in pod kakšnim pritiskom za prodajo sta bila zakonca Bromberg, ko sta se od dragocene zbirke ločila. Obe strani sta se zedinili, da sta zakonca obupano zbirala denar, da bi lahko pobegnila pred nacističnim pregonom. Niso pa se strinjali okrog tega, ali sta Cranachovo delo prodala, preden sta se izvila iz nočne more judovske eksistence v nacistični Nemčiji (to se zdi še najverjetneje njunim potomcem) ali pa pozneje, kar se zdi najverjetnejši scenarij vodstvu muzeja. Ker je nemogoče zagotovo vedeti, kaj od tega je res, se niso dogovorili za popolno restitucijo, ampak za nekakšen salomonski kompromis.

Sorodna novica Divji Cranach: formativna leta znamenitega renesančnega mojstra

"To je primer, pri katerem je muzej zelo upošteval etične smernice ameriških muzealcev, pa tudi težnjo, da dosežemo kompromis, kjer je le mogoče," je komentiral odvetnik muzeja Nicholas M. O’Donnell.

Iščejo še 80 del
V zadnjih letih je družina Bromberg nazaj dobila še dve deli iz svoje nekoč bogate zbirke: Francija jim je vrnila portret iz 16. stoletja, ki ga pripisujejo šoli Joosa van Cleveja, pa tudi triptih, ki je delo Joachima Patinirja iz Antwerpna. Družina je identificirala tudi dve deli, ki sta bili v zasebni lasti, in dosegla dogovor z njunimi lastniki. Še vedno iščejo približno 80 del, ki so jih po njihovem prepričanju njihovi sorodniki izgubili zaradi nacističnega pregona.

Bo šel Jurij Bradati po stopinjah bratranca?
Iz dražbene hiše Christie's so sporočili, da okvirne cene slike še ne morejo razkriti, ker postopek avtentifikacije še ni končan. Dozdajšnje raziskave pa jih napeljujejo k "sklepu, da je sliko naslikal Cranach, s pomočjo vajencev v svoji delavnici".

Mimogrede, Lucas Cranach starejši je ustvaril tudi portret bratranca Jurija Bradatega, Johana Frederika I., saškega volilnega kneza. To sliko so leta 2018 na dražbi prodali za 7,7 milijona dolarjev, kar je bila najvišja vsota, ki je bila do zdaj plačana za kakšen Cranachov portret enega samega človeka. (Enega od njegovih diptihov so namreč prodali za višjo vsoto.)

Je pa po drugi strani res, da sliki pade cena, če je pripisana določenemu umetniku "in njegovi delavnici". Najvišja cena, ki jo je na dražbi doseglo kako delo "Lucasa Cranacha in njegove delavnice", je bila 1,1 milijona dolarjev.