Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar devet slovenskih muzejev se je povezalo za realizacijo razstave Ženske zgodbe v Miheličevi galeriji, ki je zasnovana kot skupna predstavitev arheoloških in drugih muzejskih predmetov, interpretiranih skozi mitološke teme in s sodobnimi pripovedmi.
V Mestni galeriji Nova Gorica odpirajo skupinsko razstavo Umetnost v času koronakrize na Goriškem, ki so jo zasnovali v sodelovanju s Pilonovo galerijo Ajdovščina. Zanimal jih je odziv aktualne umetnosti na družbeno stanje zaradi epidemične krize.
V informacijskem centru Triglavskega narodnega parka na Bledu predstavljajo fotografsko razstavo Simona Plestenjaka, ki jo je naslovil Amazonija.
Iz dražbene hiše Ketterer Kunst so sporočili, da bo v prihodnjih štirih letih pri njih šlo na dražbo okoli tisoč ekspresionističnih umetnin, vključno z deli skupine Die Brücke – znamenite skupine nemških umetnikov z začetka 20. stoletja.
V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma (CD) odpirajo razstavo z naslovom Pod svobodnim soncem, kjer predstavljajo ilustracije Damijana Stepančiča za strip po istoimenskem romanu Frana Saleškega Finžgarja.
Regionalna vlada Madrida je dobila priložnost, da kupi sliko, ki je aprila lani skoraj pristala na dražbi z izklicno ceno 1500 evrov, ki jo je preprečilo posredovanje španskega ministrstva za kulturo, saj se je izkazalo, da gre za Caravaggievo delo.
V Mestnem muzeju letos napovedujejo veliko razstavo ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, v Mestni galeriji Ljubljana pa bodo postavili zasebno zbirko avstrijskega zbiralca sodobne umetnosti Ernsta Hilgerja.
Galerija Uffizi v Firencah hrani zbirko renesančne umetnosti, ki ji ni para nikjer na svetu. A direktor ustanove opozarja, da to ni dovolj. Za muzeje je danes ključnega pomena, pravi, da se soočijo s "zastrupljujočimi družbenimi strukturami" preteklosti.
Razstavišča Muzejev in galerij mesta Ljubljane pripravljajo pestro leto 2022. V Galeriji Jakopič bo med drugim razstava italijanske fotografinje Letizie Battaglia, v Galeriji Vžigalica pa napovedujejo razstavo multimedijskega umetnika Marka Breclja.
V muzeju Spodnji Belvedere na Dunaju januarja odpirajo razstavo z naslovom Dali - Freud: Obsedenost. Sledila bo umetniku od odkritja Freudovih spisov do njegovega srečanja s psihoanalitikom v Londonu leta 1938.
Na povabilo francoskega predsednika se kot prvi umetnik na novem pariškem razstavišču Grand Palais Ephemere predstavlja nemški slikar in kipar Anselm Kiefer, ki je pred 15 leti prav tako kot prvi razstavljal v pariškem muzeju Grand Palais.
V Cukrarni bo v prihodnjem letu med drugim na ogled skupinska razstava 50 umetnic, ki so zaznamovale slovensko umetniško prizorišče od 90. let preteklega stoletja dalje. V novo leto bodo vstopili s sklepnim delom razstave Čudovitost spomina.
V 98. letu starosti je na svojem domu v Parizu umrla Sabine Weiss, francoska fotografinja švicarskega rodu, ki je bila eno najprepoznavnejših imen francoskega fotografskega humanizma.
V Moderni galeriji bodo v letu 2022 med drugim pripravili razstavo sodobnega slovenskega slikarstva in predstavili dela iz umetniške zbirke nemškega Telekoma.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) bodo v letu 2022 med drugim pripravili razstave, ki se bodo osredotočale na razcvet trga NFT, dela Nike Autor in jugoslovanske avantgarde.
Dunajska razstava predstavlja Ludwiga Wittgensteina, enega najslovitejših filozofov 20. stoletja, a pogleda ne usmerja na njegove filozofske spise ali vpliv na vizualno umetnost, temveč na njegovo fotografsko delo.
Frida Kahlo, Jackson Pollock, Lee Bontecou so imena slikarjev, čigar dela so bila letos prodana za rekordne cene. Vendar pa je na piedestalu delo renesančnega umetnika Sandra Botticellija, prodanega za 92,2 milijona dolarjev.
Na razstavi Edvard Munch: V dialogu bo dunajski muzej Albertina na ogled postavil približno 60 del norveškega umetnika, čigar opus je prelomen za moderno in sodobno umetnost, ter jih postavil v dialog z deli sedmih pomembnih sodobnih umetnikov.
Umetniki se v zadnjem času spopadajo z zamudami pri dobavi osnovne opreme, kot so platna. Skrb vzbujajoče je tudi pomanjkanje barv – zlasti ko gre za barvo ultramarin, ki je po številnih raziskavah najljubša barva umetnikov.
Strokovnjaki domnevajo, da bi bila lahko majhna oljna slika, ki so jo letos skoraj prodali na dražbi za 1500 evrov, pravzaprav delo italijanskega mojstra Michelangela Merisija da Caravaggia. Slika je dobila status zaščitenega predmeta kulturnega pomena.
Neveljaven email naslov
