Foto: Gorenjski muzej
Foto: Gorenjski muzej

21. aprila bo ob razstavi, ki jo je pripravil Gorenjski muzej, tudi predstavitev kataloga z besedili umetnostnih zgodovinarjev in kustosov Leva Menašeja, Irme Brodnjak Firbas ter Damirja Globočnika.

Umetnikova spontana in zgoščena risba
Pri oblikovnih vidikih Beerovega slikarstva treba opozoriti na njegovo spontano in zgoščeno risbo, ki v svojem ekspresivnem izrazu zelo uspešno podpira motivne plati umetnikove ustvarjalnosti, je v spremnem besedilu k razstavi zapisala kustosinja Galerije Murska Sobota Irma Brodnjak Firbas.

Sorodna novica S prekmurskih ravnic v Kostanjevico na Krki: "Prekmurje ni osamljen brod"

"Pomemben formalni element, ki ga umetnik nevsiljivo vključi v svoje kompozicije, je pogosto tudi njegov rokopis, s katerim v obliki citatov ali aforizmov povzema naslikano oziroma z nami deli lasten miselni tok, ki ga spremlja in vodi med ustvarjalnim procesom," je še dodala kustosinja. Ob teh zapisih je spomnila še na umetnikove slikarske začetke, saj se je kot mladostnik s slikanjem prvič srečal, ko je slikal napise na pogrebne kočije, kar je bila navada v protestantskih krajih, od koder umetnik izvira.

Damir Globočnik iz Gorenjskega muzeja je kot morda najbolj značilen Beerov motiv izpostavil njivo. Beer včasih na slike vključi tudi človeško figuro, kot sta sejalec ali pobiralec krompirja, pri nekaterih slikah pa je kmečko delo na poljih osrednji motiv. "Najbolj povedne so tiste kompozicije, na katerih je edini motiv težka, mastna, rodovitna panonska zemlja, ki omogoča preživetje. Beerova zemlja je preorana, prepojena s krvjo in znojem ljudi, ki so jo obdelovali, slikarjeva poteza je težka kot blato, barva se spreminja v nemirno ilovnato snov, ki jo spretno ukroti slikar," je zapisal Globočnik.

Umetnikovi temperamentni barvni nanosi
Kot je še pojasnil kustos, Beerovi temperamentni barvni nanosi na površini slike ustvarjajo reliefno teksturo. Tako uspe Beeru predstaviti zemljo v neprestanem gibanju in spreminjanju, zemljo, ki se kot nekakšno morje razliva po površini platna oziroma po prekmurski ravnini in prekriva vse.

Leta 1945 v Križevcih v Prekmurju rojeni Nikolaj Beer je leta 1973 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral pri profesorju Gabrijelu Stupici. Kot svobodni umetnik živi in ustvarja v Izlakah v Občini Zagorje ob Savi, skozi svoje skoraj polstoletno delovanje je ustvaril obsežen slikarski opus s prepoznavno likovno govorico.

Pregledno razstavo slik in risb v Mesti hiši v Kranju odpirajo drevi ob 18. uri.