Kinder Album: Ukrajina se bo uprla. Akvarel bo eno od razstavljenih del na
Kinder Album: Ukrajina se bo uprla. Akvarel bo eno od razstavljenih del na "Ukrajinskem trgu". Foto: Ukrainian Emergency Art Fund
Katerina Lisovenko: Propaganda živega sveta, 2022. Foto: Ukrainian Emergency Art Fund
Katerina Lisovenko: Propaganda živega sveta, 2022. Foto: Ukrainian Emergency Art Fund

Razstavo z naslovom Piazza Ucraina pripravljajo kuratorji ukrajinskega paviljona na bienalu (Borys Filonenko, Lizaveta German in Maria Lanko) v sodelovanju s fundacijo Viktorja Pinčuka in organizacijo Ukraine Emergency Art Fund. Razstava bo prostor dobila na lokaciji Giardini, kjer ima dom več nacionalnih paviljonov. Piazza Ucraina bo prostor za "izbor umetnin, ki se bodo ves čas menjavale", seznama razstavljenih del ob odprtju bienala pa še niso objavili.

Trg kot mesto srečevanja
"Ko ta dela postanejo subjekt v javni sferi, se prelevijo v nekaj večjega,"
so kuratorji zapisali v izjavi za javnost. "Postanejo dokaz, artefakt, dokument stanja duha. Morda so ta dela že pridobila status najiskrenejše in prav gotovo nezanikljive dokumentacije izkušnje: izkušnje travme, jeze in hkrati golega poguma."

"Ukrajinski uporabniki družbenih omrežij se virtualno zbirajo okrog teh del, izmenjavajo misli in ustvarjajo nove narative. Skupaj ta sosledja umetnin tvorijo neke vrste agoro, točko za srečevanje, trg."

"Seizmograf za pretrese zgodovine"
Kuratorka osrednje razstave letošnjega bienala, Cecilia Alemani, je postavitev Piazza Ucraina pohvalila kot potencialno ključni dogodek letošnjega bienala. "V 127 letih svojega obstoja je bienale kot seizmograf zaznaval pretrese in preobrate zgodovine," je zapisala v izjavo za javnost. "S Piazzo Ucraina bi radi ustvarili platformo solidarnosti z Ukrajinci na parceli Giardini, med zgodovinskimi paviljoni, ki so zrasli iz ideala o nacionalnih državah, ki so jih oblikovale geopolitične sile 20. stoletja in kolonialistične širitve."

In v resnici se je beneški bienale v svoji zgodovini že večkrat znašel v središču perečih političnih vprašanj in vojn. Leta 1936 je velik del držav bienale bojkotiral iz protesta proti italijanski fašistični vladi. Leta 1940 se je bienale sredi vojne vihre odvijal skoraj nemoteno: gesta, ki jo je umetnostni kritik Lawrence Alloway takrat opisal kot "istočasno impresivno in bizarno". Leta 1974 so razstavo nadomestili protesti proti državnemu udarcu čilskega diktatorja Augusta Pinocheta (Leta 2015 je kurator Okwui Enwezor dogodke iz 1974 v retrospektivi opisal kot "eno od redkih priložnosti, da se je bienale soočil s katastrofo, ki se je odvijala v tistem trenutku, in sproduciral radikalno kritiko". "Si predstavljate, da bi jim kaj takega uspelo danes?" je takrat še pripomnil.)

Damien Hirst: Nebo nad koruznim poljem, 2022. Foto: Zasebna last
Damien Hirst: Nebo nad koruznim poljem, 2022. Foto: Zasebna last
 Vlada Ralko: Lvovski dnevnik, 2022. Foto: Ukrainian Emergency Art Fund
Vlada Ralko: Lvovski dnevnik, 2022. Foto: Ukrainian Emergency Art Fund

Razstava Piazza Ucraina niti ni edini poklon Ukrajini, za katerega se je vodstvo bienala odločilo v zadnjih dneh. V četrtek so iz galerije PinchukArtCentre v Kijevu sporočili, da se odpovedujejo napovedani razstavi nominiranih del za nagrado Future Generation, ki je vredna sto tisoč dolarjev. Namesto tega bodo pripravili razstavo This is Ukraine: Defending Freedom (To je Ukrajina: Braniti svobodo), ki nastaja s sodelovanjem bienala in za katero bodo dela prispevali zvezdniki umetniške sfere, med njimi Marina Abramović, Damien Hirst, Nikita Kadan in JR. Ob njihovih planih bodo visela zgodovinska ukrajinska dela, tudi dela folk umetnice Marije Prijmačenko, katere opus so v enem od napadov skoraj v celoti uničile ruske sile.

Ukrajinski paviljon bo
Ko se je v februarju začel napad na Ukrajino, je v zraku obviselo vprašanje, ali bo Ukrajina na beneškem festivalu sploh lahko gostovala z lastnim paviljonom, a so z dodatno pomočjo vodstva bienala razstavo uspeli postaviti. Kuratorka Marija Lanko je iz obleganega Kijeva v svojem avtomobilu lastnoročno rešila več kinetičnih skulptur sodelujočega umetnika Pavla Makova. Paviljon se bo odprl ta konec tedna, istočasno z drugimi nacionalnimi paviljoni.

Ruski umetniki iz solidarnosti odpovedali svoj paviljon
Ruska delegacija na bienalu – umetnika Kiril Savčenkov in Aleksandra Suhareva ter kurator ruskega paviljona Raimundas Malašauskas – je že 1. marca odpovedala svoje sodelovanje. "Ni več česa reči. Ko civilisti umirajo pod ognjem raket, ko se državljani Ukrajine skrivajo v zakloniščih, ko ruske protestnike utišajo, ni prostora za umetnost," je ob tem na Instagramu zapisal Savčenkov.

Sorodna novica Ruska umetnika in kustos odpovedali udeležbo na Beneškem bienalu

Organizatorji bienala so sporočili, da so umetnika in kurator "odstopili s svojih položajev in s tem odpovedali sodelovanje na 59. mednarodni umetniški razstavi", ki bo potekala od 23. aprila do 27. novembra. Pri tem pa izrazili popolno solidarnost z odločitvijo ruske trojice, ki so jo označili za "pogumno dejanje".