Na postavitvi, katere kustosinja je Nives Marvin, si je mogoče ogledati dela Zvesta Apollonia, Aleksija Kobala, Janeza Lenassija, Živka Marušiča in Andraža Šalamuna.

Razstavo bosta odprla Andrej Medved, kustos in dolgoletni umetniški vodja Obalnih galerij Piran, ki je zasnoval zbirko Obalnih galerij, in Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev Kranj.

Sprva naključno, nato opazni vsebinski koncepti
Likovne zbirke Obalnih galerij Piran so rezultat večdesetletnega in še trajajočega zbiranja likovnih del ter dopolnjevanja posamičnih zbirk: na začetku – v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, z ustanovitvijo javnega zavoda Obalne Galerije Piran, je le-to bilo dokaj naključno – že v naslednjem desetletju pa so opazni izoblikovani vsebinski koncepti posameznih zbirk, piše na spletni strani galerije, v kateri bo razstava na ogled.

Skrbno načrtovani redni odkupi, ki so skladni s programsko usmeritvijo zavoda, pa donacije in organizacija mednarodnih manifestacij, med njimi Mednarodni slikarski ex-tempore, Mednarodni kiparski simpozij Forma viva Portorož, v preteklosti tudi fotografska kolonija Koštabona in druge, so ustvarile današnje zbirke, ki predstavljajo že pomembno kulturno dediščino Istre, širšega nacionalnega in mednarodnega prostora od druge polovice prejšnjega stoletja naprej.

Sestavni del zbirk so tudi likovna dela vseh petih umetnikov, ki jih predstavljajo skozi novo postavitev.

Vsakdo izmed njih je, nekateri še vedno, soustvarjal to pomembno umetnostno področje v ožjem lokalnem in tudi mednarodnem prostoru, kar dokazujejo najpomembnejše nacionalne nagrade za kulturo, nagrade Prešernovega sklada, še piše na spletni strani Bežigrajske galerije.

Upodobil številne obmorske pejsaže in vedute
Apollonio (1935-2009), dobitnik nagrade Prešernovega sklada v letu 1972 za slikarstvo in grafiko, je v sodobni slovenski umetnosti uveljavljen kot krajinar, ki je bil od začetka enakovredno zavezan še zvrsti grafike. Pogosto je obmorske pokrajine nadgradil s človeško, najpogosteje žensko figuro. Najpomembnejši izrazni element so bile zanj barve, s katerimi je v zanj določljivih stiliziranih ali abstraktnih formah upodobil številne, zlasti obmorske pejsaže in vedute, so zapisali.

Avtorjeve vizije prihodnosti
Kobal je nagrado Prešernovega sklada dobil leta 2016 za razstavi Nocturno v Obalnih galerijah Piran in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji v Ljubljani. Ne glede na izbrano motiviko ob klasičnih slikarskih tehnikah uporablja še druge, tudi nekonvencionalne materiale. V vsebinskem smislu njegova dela na sebi lasten način demonstrirajo, analizirajo in komentirajo stvarnost konkretnega trenutka ter hkrati nakazujejo avtorjeve vizije prihodnosti.

"Zdi se mi, da je narava najboljši kipar."
Lenassi (1927-2008), dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 1966, sodi med tiste maloštevilne kiparje, ki so se ustvarjalno posvetili istrskemu kamnu. Kipar je skozi meditativni proces v oblikovanju avtohtone materije in s skrajno občutljivostjo "vračal" ali "oživljal" organičnost prabitnih energij. Njegovi sta izjavi: "Zdi se mi, da je narava najboljši kipar." in "… sam sebi se zdim bolj ekolog kot kipar", ti opredeljujeta njegov spoštljivi odnos do vsega danega v naravi in njegovega doživljanja posegov človeka v konkreten prostor.

Marušič, leta 1999 dobitnik nagrade Prešernovega sklada za retrospektivno razstavo v Moderni galeriji Ljubljana (1998), se posveča slikarstvu, risbi in grafiki. Skozi različne razvojne premene ves čas ohranja figuraliko, ki jo je na prehodu v 80. leta razvil v avtentično osebno slikarsko mitologijo. Platna je napolnil z žarečimi barvami in prešerno razigranostjo drobnih in razumsko nepovezanih oblik, predmetov, ki jim ne najdemo izvora v realnem svetu.

Z izkušnjami arte povere in body arta
Šalamun je nagrado Prešernovega sklada prejel leta 1993 za razstavo v Obalnih galerijah Piran. Z umetnostnim ustvarjanjem, zlasti z izkušnjami arte povere in body arta, se je srečeval kot član skupine OHO. V 70. letih minulega stoletja je bila že opazna njegova popolnoma samosvoja ustvarjalna pot v slikarstvu, ki je še danes neprimerljiva s sočasnimi umetnostnimi smernicami. Slikarska podlaga na negrundirani juti ogromnih formatov je postala prostor, ko je skozi meditativen proces spontano in z energičnimi kretnjami nanašal barve in raziskoval njihove materialne in simbolne vrednosti, še lahko preberemo na spletni strani Bežigrajske galerije 2.

Razstava bo na ogled do 13. novembra.