Ta izvor je slikarjeva osebna vizija "lastnih domišljij in nikoli do konca razdelane sinhronosti med staroslovansko glagolico, vklesano v kamen, in tipskimi prisvojenimi primorskimi suhozidi – gromačami".

Večji del življenja je bival na Hrvaškem
Razstavo bodo odprli nocoj v Bežigrajski galeriji 2. Posvečena je Glihi, pokojnemu avtorju slovenskega rodu, ki je mladost preživel v Sloveniji, večji del življenja pa bival na Hrvaškem.

Na prvi umetnikovi samostojni pregledni razstavi v Sloveniji bodo razstavljena dela, ki jih je ustvaril med letoma 1956 in 1974.

Suhi zidovi so že od prazgodovine in antičnih časov z rokami živinorejcev in poljedelcev razmejevali prostor in označevali meje obdelovalne zemlje ter območja za pašo živine, je spomnil Marciuš in zapisal: "Videti je, da je to Glihova notranja podoba, prapodoba, stkana in prepletena iz nikoli povsem ozaveščenega prvotnega znaka – podobe – pisave, imaginarnega piktograma, in nato projicirana v stvaren motiv, ki je slikarsko posplošen in izločen iz celote."

Postopna redukcija videnega
Druga umetnikova posebnost pa se po Marciuševem mnenju kaže v postopni redukciji videnega, njegovega transponiranja igre med konkretnim krajinskim motivom in njegovim postopnim abstrahiranjem v svojevrsten avtorski pečat – slikovni avtogram.

Oton Gliha se je rodil v Črnomlju. Med letoma 1933 in 1937 je študiral slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, med letoma 1938 in 1939 pa je študiral še v Parizu. V zadnjem obdobju je živel v Zagrebu, kjer je leta 1999 tudi umrl.

Razstavljena dela v Bežigrajski galeriji so iz zbirk Moderne galerije Ljubljana, Moderne galerije Zagreb in Muzeja suvremene umjetnosti Zagreb, so sporočili z Muzeja in galerij mesta Ljubljane.