![Bogdan Borčić, Komiški atelje, lesorez, 1957. Foto: Galerija Božidar Jakac Bogdan Borčić, Komiški atelje, lesorez, 1957. Foto: Galerija Božidar Jakac](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/02/10/66423314.jpg)
Razstava, ki jo lahko ujamete vse do 25. januarja naslednjega leta, je nastala v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom iz Ljubljane in zasebno lastnico, ki sta posebej za to priložnost posodila več Friedlaenderjevih grafik.
Leta 2014 umrli slovenski slikar in grafik Bogdan Borčić je bil eden ključnih umetnikov sodobnega slovenskega slikarstva in glavnih predstavnikov t. i. Ljubljanske grafične šole. Leta 2005 je za svoj življenjski opus prejel tudi Prešernovo nagrado.
Na njegovo delo je pomembno vplival nemško-francoski umetnik Friedlaender, ki je živel in deloval v Parizu, kjer je vodil odprti grafični atelje, ki je služil kot produkcijska in izobraževalna platforma. Tja so na izpopolnjevanje v tehničnem obvladovanju grafičnih tehnik prihajali umetniki z vsega sveta, med njimi tudi Borčić. Friedlaender je v formativnih letih Borčićeve ustvarjalne poti v poznih 50. letih 20. stoletja nanj pomembno vplival.
![Foto: Galerija Božidar Jakac Foto: Galerija Božidar Jakac](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/02/10/66423317.jpg)
![Johnny Friedlaender, Chevres, jedkanica, 1954. Foto: Zbirka MGLC Johnny Friedlaender, Chevres, jedkanica, 1954. Foto: Zbirka MGLC](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2025/02/10/66423319.jpg)
Razstava priča o pretakanju idej v umetnosti 20. stoletja
Razstava, ki je dialog med deli omenjenih dveh umetnikov, priča o povezovanju in pretakanju idej in razmišljanj v likovni umetnosti 50. in 60. let 20. stoletja. Friedlaenderjeva dela sodijo v obdobje 1954–1959, ko je bil zelo povezan z ljubljansko umetniško sceno.
Njegovim grafikam ob bok so na razstavi postavljena Borčićeva dela iz obdobja 1957–1965, med drugim tudi izbor lesorezov, ki jih je ustvaril tik pred odhodom v Pariz, in grafike v tehniki globokega tiska, ki so nastale med izpopolnjevanjem v Friedlaenderjevi grafični delavnici leta 1958 in po njem.
Postavitev tako predstavlja fragment v tesno prepletenem mozaiku razvoja moderne umetnosti v Evropi, ko se je ideja informela dodobra zasidrala tudi v slovenski in jugoslovanski umetnosti.
V Galeriji Božidar Jakac so sicer na kulturni praznik pripravili bogat program. Odprtju omenjene razstave je sledilo zaključno vodstvo po razstavi Karel Plemenitaš: Ujeti prostori, zaključno vodstvo po razstavi Duba Sambolec: Uničenje/Singularnost, grafična delavnica Zloži žival in vodstvo po razstavi Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje