Večmedijski umetnik Marko Košnik je med letoma 2007 in 2011 realiziral obsežen opus projektov na številnih prireditvenih lokacijah; najprej je vizualne materiale zajel s fotografiranjem med topografsko povezano hojo po tamkajšnjih javnih prostorih in prireditvah. Dela je predstavil v prostorih prirediteljev kot interaktivne instalacije ali improvizacije za videoinštrument in glasbene sodelavce in sodelavke.

Na ta način je ustvaril Ditopio Zaslon, interaktivno okolje za udeležbo občinstva po videu sledilnega vmesnika, predstavljeno v Multimedijskem centru (MMC) Kibla leta 2009, in pa Ditopio Premestitev, ki sta jo izvedla z Ireno Tomažin v obliki videokoncerta v KiBaru leta 2011, sporočajo iz Kulturno-izobraževalnega društva Kibla.

Temačen pogled na mogočo prihodnost
Ditopia se v splošni rabi uporablja za okrajšavo za distopijo, nasprotju utopiji. Košnik je izraz prvič uporabil za interaktivno instalacijo leta 2004 v smislu popolne ločitve digitalnega in virtualnega sveta od fizične analogne realnosti. ("Ne v smislu, da ena drugo nujno zanikata, temveč tudi ob mogoči medsebojni podpori ostajata strogo razločeni.")

Marko Košnik deluje kot večmedijski umetnik od zgodnjih osemdesetih let. Sklada elektroakustično glasbo, razvija sinestetične instrumente za neposredno upravljanje zvoka in digitalnega videa, režira in producira performanse, gradi poetske platforme in instalacije, ki jih razširja s socialnimi in tehnološkimi ovoji, vse do interaktivnih okolij, ki jih najraje programira lastnoročno.