Slika je šla na dražbo z oceno 13,8 do 23 milijonov evrov in je bila prodana torej za 20,5 milijona evrov, kar je najvišja cena doslej za kako na dražbi prodano Tizianovo delo, piše na spletni strani dražbene hiše Christie's.

Na platnu so upodobljeni Jezus, Marija in Jožef, ki počivajo na poti v Egipt, potem ko so izvedeli, da bo Herod, takratni kralj Judeje, dal pomoriti betlehemske otroke v upanju, da bo ubil tudi novorojenega Jezusa. Gre za precej priljubljen svetopisemski prizor, ki ga Tizian postavi pred značilno renesančno krajino modro-rožnato obarvanega neba. Olje na platnu meri le 46,2 cm x 62,9 cm in je majhno v primerjavi z nekaterimi ogromnimi deli, ki so značilna za umetnikovo poznejše ustvarjanje.

Eno redkih Tizianovih del, ki je še zmeraj v zasebni lasti
Po besedah Andrewa Fletcherja iz Christie'sa slika velja za izjemen primer umetnikovega pionirskega pristopa v uporabi barv in postavitvi človeške figure v naravo, umetniške govorice. S tem umetniškim izrazom si je zagotovil status prvega beneškega slikarja, ki je v času življenja zaslovel po Evropi, in tudi enega največjih slikarjev v zgodovini zahodne umetnosti. Fletcher je platno ocenil kot najpomembnejše Tizianovo delo, ki se je po več kot eni generaciji pojavilo na trgu, ter za eno redkih umetnikovih mojstrovin, ki je še zmeraj v zasebni lasti.

Dragocenost, ki je v vrečki čakala na avtobusni postaji
Platno Počitek na begu v Egipt ima tudi izjemno zgodovino. "Bila je v lasti vojvod, nadvojvod in cesarjev Svetega rimskega cesarstva, bila je Napoleonov plen, konec 20. stoletja pa je bila ukradena," so zapisali pri londonski dražbeni hiši. Po zamenjavi lastnikov med različnimi evropskimi aristokrati so jo med francosko okupacijo Dunaja leta 1809 zaplenili Napoleonovi vojaki in jo odnesli v Pariz.

Leta 1815 se je delo vrnilo na Dunaj in se selilo skozi razne zasebne zbirke, preden je končalo pri Johnu Alexandru Thynnu, 4. markizu Batha, v Wiltshiru v Angliji. Leta 1995 so sliko ukradli iz domovanja markizovih potomcev in je za nekaj let tako rekoč izginila za sedem let, preden jo je na avtobusni postaji v Londonu našel detektiv za umetnine Charles Hill.

Tiha lepota vzvišene zgodnje umetnikove mojstrovine
Rezultat dražbe je "poklon brezhibnemu izvoru in tihi lepoti te vzvišene zgodnje Tizianove mojstrovine, ki je eden najbolj poetičnih izdelkov umetnikove mladosti. (...) Ta slika je burila domišljijo občinstva že več kot pol tisočletja in nedvomno bo tako še naprej," je po dražbi sporočil predsednik britanskega Christie'sa Orlando Rock.

Velik vpliv tako na sodobnike kot na poznejše generacije
Nekje med letoma 1488 in 1490 v Benečiji rojeni Tizian, čigar pravo ime je bilo Tiziano Vecellio, spada med ključne predstavnike beneške renesanse. Njegov učitelj je bil Giovanni Bellini, še en velikan beneškega slikarstva. Nanj pa je v prvem obdobju močno vplival tudi Giorgione. Tizian je cenjen kot eden najboljših koloristov v evropskem slikarstvu, bil pa je motivno eden bolj raznolikih slikarjev svojega časa – briljiral je tako v portretih kot mitoloških in bibličnih prizorih. Zlasti njegova obravnava barve in slikarske tehnike so imele velik vpliv ne zgolj na sodobnike, ampak tudi na naslednje generacije zahodne umetnosti.

Tizianova dela so naročali številni evropski vladarji, vključno s papežem Karlom VI. V zadnjem obdobju se je njegova tehnika spremenila v smeri bolj pastozne in ekspresivne poteze, do konca pa so ga vznemirjale barva (četudi v bolj temnih, pridušenih tonih) in možnosti, ki jih dosegajo njeni učinki. Umrl je v Benetkah leta 1576, kar pomeni, da je še posebej za tiste čase dosegel razmeroma visoko starost.