Gre za vsebine, ki so univerzalne, je na predstavitvi razstave dejala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac. Na to aludira že naslov razstave Valovi, s čimer želi umetnik namigniti na "valove v svojem delovanju". Postavitev, ki jo je pripravil kustos Igor Španjol, bo odprta do 24. junija.

Španjol je postavitev razdelil v štiri poglavja. Prvo se nanaša na OHO-jevsko produkcijo in t. i. Poletne projekte, v okviru katerih je Matanovič vnašal preproste posege v okolje - z lesenimi palicami, vrvico, svečami ali zvitki je posegel v parke, gozdove, na polja in v reke. Drugo poglavje osvetljuje njegovo obsežno produkcijo s skupnostmi v okviru centra Pomegranate, ki ga je ustanovil v bližini Seattla z namenom povezovanja umetnosti, ekologije, ekonomije, zdravstva in vzgoje za boljše bivanje. Po Španjolovem mnenju gre za demokratizacijo prostora v najbolj svetlem duhu leta 1968.

Iskanje harmoničnih razmerij z vesoljem
Tretja soba pod naslovom Vaje iz umetnosti predstavlja Matanovičeve slike v tehniki akvarela ter risbe s svinčniki in tušem, ki jih ustvarja od otroških let do danes. Zadnje poglavje pa prinaša pet novih prostorskih postavitev, ki so po kustosovih besedah utemeljene na naravnih pojavih, kot sta Rimska cesta ali severni sij, in kažejo "težnjo po vzpostavitvi harmoničnih razmerij s kozmosom".

Za Matanovičev opus sta značilna konceptualizem v širšem pomenu besede, s katerim gledalcu prepušča dojemanje njegovih del, ter kolektivizem kot prevladujoči način njegovega delovanja, razlaga kustos. V pet desetletij dolgi karieri namreč skoraj nikoli ni ustvarjal sam, ampak se je vedno z nečim povezoval.

Prepuščanje trenutku
Matanovič verjame, da daje izkušnje, ki pa niso besede, teorije ali ideologije, temveč nekaj neposrednega. Naslov razstave Valovi je pojasnil s tem, da uživa v njihovem opazovanju, zaveda se tudi "valov v svojem delovanju". Kot je povedal, je zanj pomembna igrivost, ker je živel v svetu, polnem teorij in interpretacij o tem, kaj je življenje. "Moja izkušnja je bolj intuitivna, ni besedna. Verjetno se je treba prepustiti trenutku. Valovi imajo zame to metaforično silo," je pojasnil na novinarski konferenci.

Matanovič že 45 let živi v ZDA, kjer deluje kot umetnik in mislec ter povezuje svoje delo s tamkajšnjimi skupnostmi. Zanimajo ga aktualni problemi sodobne umetnosti, njena participatornost, povezava med ljudmi in naravo ter vprašanja, ki jih je v veliki meri odprl že kolektiv OHO v letih od 1966 do 1971.

OHO-jevci z Dunaja v Berlin
Ustvaril je najbolj ikonična dela te skupine, kot je Triglav, ki jih v svetu povezujejo z OHO-jevci, je povedala Zdenka Badovinac. Skupina je pritegnila veliko pozornosti v svetu in se po predstavitvi na lanskem Beneškem bienalu še stopnjuje, pravi direktorica. Izbor del je bil pred nedavnim predstavljen v dunajskem Muzeju moderne umetnosti, trenutno pa se pripravljajo na razstavo za Nacionalno galerijo v Berlinu, kjer bo velik del namenjen kolektivu OHO. Odprtje berlinske postavitve bo 27. aprila.

Umetnik je bil tudi gost oddaje Profil. Vabljeni k ogledu.