Začeli bodo pri sliki in se s predstavitvijo novejšega slovenskega slikarstva spraševali o njenem mestu danes. Razstavo slikarjev mlajše generacije so poimenovali Čas brez nedolžnosti – novejše slikarstvo v Sloveniji, odprli pa jo bodo 31. januarja.

Na ogled bodo dela umetnikov, rojenih v 70. in 80. letih 20. stoletja. Postavitev bo izhajala predvsem iz vprašanja, kaj je s sliko – tem eminentnim klasičnim medijem, ki je v zadnjem stoletju doživel več prevrednotenj – danes.

V novem tisočletju nastaja slika z zavestjo o temeljno drugačnem slikarskem pogledu. Ta pogled ne upravičuje več nedolžnosti v pojmovanju slike kot izpraznjenega mesta brez spomina in brez zgodovine niti nedolžnosti, ki bi omogočala ugodje v varnem zavetju avtonomije umetniškega dela ali iluzije o mogočem slikarskem zajetju resnice. Vse prej se zdi, da mlajši slikarji medij obravnavajo kot mesto razkrivanja družbenega nesporazuma, vsakdanjih zasebnih, nacionalnih ali nadnacionalnih patologij, zatekanja v zaprte vrtove zasebnih tesnob ali cinično frivolnega poigravanja v plitvinah izpraznjenih in v neskončnost pomnoženih medijskih podob, so ob napovedi razstave zapisali v Moderni galeriji.

Kraljevina Jugoslavija skozi prizmo Adamičevega potopisa
Med vizualno umetnost Kraljevine Jugoslavije bodo popeljali konec aprila. Razstava z naslovom Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) bo predstavila slikarstvo, kiparstvo, grafiko, risbo, fotografijo in film od uvedbe diktature do začetka druge svetovne vojne, rdeča nit bo pogled na Jugoslavijo, kakor jo v njenih nevralgičnih točkah – poleg tedanjega umetnostnega prizorišča – na svoj način razkriva potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je izšel leta 1934.

Najvidnejši umetniki iz 30. let 20. stoletja
Adamič osvetljuje Kraljevino Jugoslavijo tudi prek srečanj z umetniki, kot sta Ivan Meštrović in Miroslav Krleža, pa tudi drugimi vidnimi osebami, kot je denimo kralj Aleksander. Odstira jo kot deželo na robu, kot državo surovih kontrastov, razpeto med starimi, predmodernimi običaji in primežem kapitalizma ter slutnjo bližajočega se konca. Na ogled bodo največja umetniška imena 30. let 20. stoletja iz držav nekdanje Jugoslavije. Gradivo zanjo bo posodilo več kot 30 institucij iz regije.

Pod taktirko Vita Havraneka
U3 - 9. trienale sodobne umetnosti bo potekal od 10. oktobra do 2. februarja. Regionalno usmerjen dogodek bo kuriral gostujoči kustos Vit Havranek, dolgoletni direktor iniciative za sodobno umetnost Tranzit in predavatelj na Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje v Pragi.

Zoran Mušič: Nismo poslednji
Ob 80-letnici začetka druge svetovne vojne bodo septembra v okviru stalne razstave umetnosti 20. stoletja razstavili enega najpretresljivejših likovnih obravnav nacističnih grozot, Mušičevega cikla Nismo poslednji. Postavitev bo na ogled postavila tudi pred kratkim odkrite risbe, ki jih je slikar ustvaril v internaciji v Dachauu. Te bodo razstavili skupaj z risbami v lasti Moderne galerije.

Kakšna bi bila neuvrščena sodobnost?
MSUM prinaša marca razstavo Južna ozvezdja: poetika neuvrščenih, posvetila pa se bo gibanju neuvrščenih s posebnim poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih, ki so se dotikali kulturne politike. V sodobni kontekst jih bo postavila z vprašanjema, ali bi lahko obstajala neuvrščena sodobnost in kakšna bi bila.

Pri obravnavanih temah ne gre za nekakšno eksotiko iz preteklosti niti za nostalgijo po samem gibanju, temveč bodo poudarili, kako so si "južna ozvezdja" zamišljala oblike politike, izhajajoče iz življenja narodov in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega gospodarskega ter političnega in kulturnega sistema. Poleg tega bodo predstavili, kako je gibanje neuvrščenih že zelo zgodaj v svojem delovanju postavilo kulturno enakopravnost za enega svojih pomembnih načel.