Nagrado starts podeljuje Evropska komisija v sodelovanju z mednarodnim kulturnim, izobraževalnim in raziskovalnim inštitutom Ars Electronica, ki ima sedež v avstrijskem Linzu. Nagrado podeljujejo od leta 2016. Letos je glavno nagrado prejela kulturna pobuda Cerna, ki gostuje in predstavlja sodobne umetnike, ki predstavljajo spoj tehnologije in umetnosti. Foto: Ars Electronica/Noemí Carabán/CERN
Nagrado starts podeljuje Evropska komisija v sodelovanju z mednarodnim kulturnim, izobraževalnim in raziskovalnim inštitutom Ars Electronica, ki ima sedež v avstrijskem Linzu. Nagrado podeljujejo od leta 2016. Letos je glavno nagrado prejela kulturna pobuda Cerna, ki gostuje in predstavlja sodobne umetnike, ki predstavljajo spoj tehnologije in umetnosti. Foto: Ars Electronica/Noemí Carabán/CERN

Letošnjo nagrado starts, pomembno nagrado za inovacije v tehnologiji, industriji in družbi, ki jih spodbuja umetnost, prejmeta kulturna pobuda Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi in projekt Calculating Empires Kate Crawford in Vladana Jolerja. Med desetimi častnimi omembami je tudi intermedijska umetnica iz Slovenije Robertina Šebjanič.

Obe glavni nagradi – vsaka vredna 20.000 evrov – ter izbor iz desetih častnih omemb in več nominiranih projektov bodo na ogled na festivalu Ars Electronica Hope v Linzu od 4. do 8. septembra.

Nagrada za inovativno sodelovanje letos pripada znanstvenemu kompleksu Cern, ki s svojo kulturno pobudo predstavlja globalni standard za umetniško-znanstvena sodelovanja. Na fotografiji instalacija polprevodnika HALO, ki je nastala v sodelovanju s Cernom, na umetniškem sejmu v Baslu leta 2018. Foto: Ars Electronica/Claudia Marcelloni/CERN
Nagrada za inovativno sodelovanje letos pripada znanstvenemu kompleksu Cern, ki s svojo kulturno pobudo predstavlja globalni standard za umetniško-znanstvena sodelovanja. Na fotografiji instalacija polprevodnika HALO, ki je nastala v sodelovanju s Cernom, na umetniškem sejmu v Baslu leta 2018. Foto: Ars Electronica/Claudia Marcelloni/CERN

Celotni seznam nagrajencev in častnih omemb je na voljo na spletni strani Ars Electronice.

Velika nagrada za inovativno sodelovanje za pobudo Arts at Cern
Umetniški program Evropskega laboratorija za fiziko delcev v Ženevi v Švici od leta 2012, ko je v njihovih prostorih gostoval prvi rezident, vabijo umetnike, da izkusijo, kako fiziki in inženirji uporabljajo največje in najbolj zapletene znanstvene instrumente na svetu za raziskovanje velikih vprašanj o vesolju.

Arts at Cern je postavil globalni standard za umetniško-znanstvene pobude in vplival na programe v Evropi, Južni Koreji in Avstraliji. Projekt je primer tega, kako lahko uporaba pomembne znanstvene in tehnološke infrastrukture, multidisciplinarnih talentov in zmogljivosti v Evropi spodbuja inovacije, ki resnično služijo javnemu interesu, je v utemeljitvi zapisala žirija.

Letos je bilo za nagrade prijavljenih 1308 projektov iz 81 držav. Zmagovalno delo Kate Crawford in Vladana Jolerja Calculating Empires. Foto: Ars Electronica/Piercarlo Quecchia/DSL Studio
Letos je bilo za nagrade prijavljenih 1308 projektov iz 81 držav. Zmagovalno delo Kate Crawford in Vladana Jolerja Calculating Empires. Foto: Ars Electronica/Piercarlo Quecchia/DSL Studio

Nagrada za umetniško raziskovanje projektu o tehnologiji in moči
Crawford in Joler se v delu Calculating Empires: A Genealogy of Power and Technology, 1500–2025 kritično ukvarjata z odnosom med tehnologijo in močjo v zadnjih petih stoletjih. Vizualno obdelujeta podatke in na eni strani svojega diptiha prikazujeta razvoj komunikacijskih naprav, infrastruktur, računalniških arhitektur algoritmov in strojne opreme. Druga polovica osvetljuje zgodovino nadzora in razvrščanja na različnih področjih: v izobraževanju, policijskem delu, zaporih, vojaških sistemih, obravnavi teles in biometrije, vse do astrosfere, je med drugim zapisano v utemeljitvi.

Projekt Calculating Empires predstavlja zgodovino od leta 1500, ko se začnejo oblikovati globalna omrežja – tako kulturna kot trgovska, saj nove trgovske poti so pomenile širitev evropskega imperija. "Napredek na področju ladijskega prometa in navigacijskih instrumentov je omogočil hitro priključitev dežel in uničenje domorodnega prebivalstva z novimi virusi, zdravili in orožjem. Gutenbergov tisk je reorganiziral informacijsko moč in postavil temelje za politično in kulturno preobrazbo. Razviti so bili novi znanstveni instrumenti in računski sistemi. Natančno popisovanje in privatizacija zemlje, živali, rastlin in prostora sta sprožila večplasten program kolonizacije, ki se je širil več sto let. Te prakse preteklih imperijev se zdaj odražajo v visoko koncentrirani tehnološki in vojaški industriji 21. stoletja," piše še v opisu razstave.

Žirijo prepričala tudi multimedijska instalacija o morskih ježkih
Med deset častnih omemb se je uvrstilo tudi umetniško delo The Echinoidea Future – Adriatic Sensing intermedijske umetnice Robertine Šebjanič. V njem raziskuje biogeološke in morfološke dejavnike, ki vplivajo na življenjski prostor morskih ježkov in izpostavlja posledice odpadkov, ki povzročajo nizke koncentracije kisika v morski vodi in posledično vplivajo na biotsko raznovrstnost. "Šebjanič je ob podpori vrste strokovnjakov razvila edinstveno obalno raziskovanje, ki združuje umetnost, tehnologijo in znanost", je med drugim objavljeno na spletni strani Ars Electronica. Njeno delo je do 17. novembra razstavljeno tudi v sklopu 10. trienalu sodobne umetnosti U3 v Moderni galeriji, ki ga kurira Tevž Logar.