Z razglasitvijo desetih finalistov in zmagovalca ter z odprtjem razstave se bo sklenil mednarodni fotografski natečaj Človek in reka Drava, na katerega je prispelo 357 fotografij iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Natečaj je bil organiziran v sodelovanju z mariborskim upravljavcem centralne čistilne naprave, podjetjem AquaSystems.

Ekološka naravnanost kot pomemben del poslovanja
Direktor podjetja Leon Lozar je povedal, da načrtovanje in dejavnosti izvajajo tako, da preprečujejo onesnaževanje in omejujemo vse negativne vplive na okolje, pri delu pa jih vodi odgovornost do Drave in Mariborčanov. Svojo osnovno dejavnost zato nadgrajujejo s številnimi projekti, s katerimi podpirajo družbeni in kulturni razvoj lokalnih skupnosti, tokrat pa so na inovativen in kreativen način spodbudili vse, da se umetniško izrazijo in s fotoaparatom zajamejo reko Dravo.

Reka vzdolž svojega toka povezuje prebivalce vasi in mest različnih jezikov in kultur, zato so se odločili, da tudi fotografskemu natečaju dajo mednarodno noto in k sodelovanju povabijo vse ljudi, ki jih reka povezuje. S to pobudo so želeli spodbuditi kulturno življenje v naseljih ob Dravi, hkrati pa opozoriti na skupno odgovornost vseh, da poskrbijo za čisto reko. Na natečaju pa so lahko sodelovali ljubiteljski in profesionalni fotografi s prebivališčem v krajih, ki ležijo ob Dravi. Vsak je lahko sodeloval z največ šestimi fotografijami.

V posebni strokovni komisiji, ki je odločala o najboljših delih, so bili poleg Lozarja uveljavljeni fotografi Arne Hodalič, Branimir Ritonja, Bojan Golčar in predsednik Fotografske zveze Slovenije Igor Debevec. Avtor zmagovalne fotografije po mnenju strokovne žirije bo prejel 800 evrov nagrade in objavo na naslovnici revije E-fotografija. Ob strokovni nagradi bodo podelili tudi nagrado najboljši fotografiji, izbrani na javnem glasovanju, ki je potekalo na Facebookovi strani omenjenega podjetja. Avtorica Katarina Vršič Riedl, ki je svojo fotografijo naslovila Čolniček na Dravi 6 bo prejela 500 evrov nagrade. Avtorji preostalih osmih fotografij, ki so bile uvrščene v ožji izbor, bodo prejeli po 100 evrov za odkup avtorskih pravic.

Deset fotografij, ki so pristale v ožjem izboru, je do 18. junija na ogled v Vodnem stolpu na Lentu. Razstavo bo pospremil tudi uradni katalog, v katerem bodo predstavljena razstavljena dela in njihovi avtorji.

V razstavišču Fotografskega muzeja Maribor je prav tako od danes na ogled fotografska razstava prej omenjenega Bojana Golčarja z naslovom Krasni topli svet. Avtor se tokrat posveča problematiki podnebnih sprememb in človekovega odnosa do svojega naravnega okolja ter poskuša prikazati svet, v katerega bi nas lahko pripeljala naša ravnanja v sedanjosti.

Vemo le to, da bo jutrišnji svet drugačen od današnjega
"Njegova serija fotografij je le njegovo videnje, kajti nihče ne ve in nihče si niti približno ne upa napovedati, kakšen bo jutrišnji svet, ki umira pred našimi očmi. Le eno je gotovo: drugačen bo," je zapisala Tatjana Pregl Kobe v spremni besedi k avtorjevi knjigi Posledice, ki prav tako obravnava človekove vplive na okolje. Fotograf je domišljijsko futuristične podobe stanja Zemlje ustvaril z uporabo digitalnih orodij. Njegove so tako fotografije kot računalniška obdelava. "Tako radikalno kot človek posega v svoj naravni prostor, so radikalni tudi njegovi posegi v lastne fotografske posnetke. Vse te možnosti je uporabil zato, da je čim nazorneje prikazal lastno občutenje grožnje, ki lahko v bližnji prihodnosti postane resničnost," je še zapisala avtorica spremne besede.

Leta 1966 v Mariboru rojeni Golčar se ukvarja s fotografijo od konca 80. let preteklega stoletja, sprva je bil dejaven na področju gledališke fotografije. Dela iz gledaliških predstav Igorja Štromajerja, nastala v tem obdobju, je prvič razstavil v Cankarjevem domu v Ljubljani in nato v takratnem Foto salonu v Mariboru. Sledil je avtorski projekt v sodelovanju s plesalko in koreografijo Mojco Kasjak z naslovom Medprostori teles, ki je bil med drugim na ogled v Umetnostni galeriji Maribor (UGM).

Golčar je na področje avtorske fotografije znova stopil leta 2017 s fotomonografijo Usedline in sledovi, ki je posvečena domačemu Mariboru. Spremljale so jo razstave v Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, Galeriji Epeka in Layerjevi hiši v Kranju. Sledili sta seriji Onkraj tišine in Posledice, ki je objavljena v knjigi, v kateri se je prvič dotaknil vprašanj ekološke in podnebne problematike. Serija je bila razstavljena v okviru Festivala fotografije Maribor, v Galeriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani in v Knjižnici Urbanističnega inštituta v Ljubljani.

Razstava Krasni topli svet je v razstavišču Fotografskega muzeja Maribor na ogled do 17. junija.