Na Bledu so v preteklosti ustvarjali številni slikarji, blejski motivi pa so tako ali tako postali zaščitni znak celotne Slovenije. Razširjale pa so jih tudi fotografije in razglednice.

Bled je ena od postaj evropske poti impresionistov, ki je nastala v okviru kulturnih poti Sveta Evrope. Po Sloveniji pot namreč povezuje kraje, ki se nanašajo na upodobljene krajinske motive najbolj znanih slik slovenskih impresionistov ali pa na pomembne postojanke v njihovem življenju.

Na razstavi Podobe raja, ki so jo na jezerski promenadi odprli 1. avgusta in bo na ogled do 23. avgusta, je na velikih panojih mogoče videti fotografije umetniških del slikarjev, na katerih je upodobljen Bled s pogledom na jezero, otok, grad in okoliške gore.

"Že od 19. stoletja veduta Bleda, ki jo tudi danes največkrat vidimo na fotografijah in slikah, buri duhove umetnikov, fotografov, popotnikov, turistov in domačinov," je povedala Romana Purkart iz Turizma Bled. "Mnogo fotografij in umetniških del je nastalo s tem motivom in zelo smo ponosni, da je Bled tako velikokrat upodobljenih na delih najbolj priznanih in najboljših slovenskih slikarjev."

Kot so zapisali snovalci razstave na promenadi, so nam idilični prizori jezera, otoka s cerkvijo Matere Božje, z Blejskim gradom in s Stolom v ozadju popolnoma domači, zato ne pomislimo, zakaj in kako so postali tako pogosti. Na Bledu in v okolici so ustvarjali številni slikarji in njihovo delo je bilo vpeto v sočasno umetnostno, znanstveno in družbeno dogajanje. Bled so med drugim upodabljali Anton Karinger, Marko Pernhart, Matija Jama in Maksim Gaspari.

Romantični pobeg v naravo
V prvi polovici 19. stoletja so umetniki naravo vzporejali s človeškimi čustvi. Upor proti popolni racionalnosti je bil odziv na vedno hitrejšo industrijsko revolucijo, ki je v nekaj desetletjih preobrazila Evropo. Bled je bil zato pripraven motiv za slikarje, saj je z gradom in prvobitno okolico namigoval na srednjeveško preteklost, h kateri so se romantiki pogosto obračali.

Zanimanje za naravo so povečali še razvoj znanosti, lažja potovanja, turizem in domoznanstvo. Tudi gore so postale samostojen motiv, ki sta ga spodbujala gorništvo in narodnostno poistovetenje s pokrajino. Na razstavi sta med drugim na ogled Triglavsko pogorje Ivana Groharja in Severna triglavska stena Frana Klemenčiča.

Blejske motive so razširjale tudi fotografije in razglednice. Tradicionalni pogled je ostal priljubljen, saj združuje naravno in kulturno dediščino. Ustvarjalci in oglaševalci so kraj učinkovito povezali še z gorenjsko nošo in glasbo in nastali trio je od 60. let 20. stoletja dalje zaščitni znak celotne Slovenije, so ob razstavi zapisali v Narodni galeriji.

V okviru razstave vsako sredo potekajo brezplačna vodstva s kustosi Narodne galerije. Zaradi epidemioloških razmer je število udeležencev vodenja omejeno na deset ljudi, zato so potrebne predhodne najave na Turizem Bled.

Sicer pa je sama razstava, ki je postavljenega na območju, kjer je največ sprehajalcev, namenjena tako domačinom kot obiskovalcem in turistom, opremljena pa je z napisi v slovenskem in angleškem jeziku.

Po zaprtju razstave se konec avgusta že obeta nova postavitev: razstava starih fotografij Bleda, ki prikazujejo vse od nekdanjih vil in hotelov ter obiskov visokih gostov do vsakodnevnega življenja na Bledu, kjer so se ljudje ukvarjali ne le s turizmom, ampak tudi z drugimi dejavnostmi.