Sorodna novica "Tu ni dvoma, kdo je inovator. Caravaggio počne stvari, ki jih nikoli nihče prej ni počel."

Gre za enega redkih ohranjenih Caravaggievih portretov, saj jih je bilo precej izgubljenih ali uničenih. Caravaggio (1571–1610) ga je naslikal tok pred prelomom 16. v 17. stoletje, nekje okoli 1598. Na njem vidimo kakšnih 30 let starega Maffea Barberinija, člana ugledne florentinske družine Barberini, ki se je uspešno vzpenjal po cerkveni lestvici. Bil je prijatelj Caravaggievega mecena, kardinala Francesca Maria Del Monte, in tudi sam velik podpornik umetnosti. Barberini je pri Caravaggiu naročil še druga dela, leta 1603 Žrtvovanje Izaka.

Pozneje papež Urban VIII.
Dobrih dvajset let pozneje je Maffeo Barberini postal papež Urban VIII., in sicer leta 1623, ko je bil Caravaggio že 13 let mrtev (razlog smrti ostaja predmet razprav – tedanje govorice, da je bil ubit v maščevanju zaradi umora, po katerem je zbežal iz Rima, strokovnjaki pa omenjajo različne bolezni – od sifilisa do malarije). Barberini je tudi kot papež je ostal velik podpornik umetnosti – njegov varovanec je bil denimo kipar in arhitekt Gian Lorenzo Bernini.

V 60. letih so sliko pridobili trenutni lastniki, neimenovana firenška družina. Informacija o sliki je v javnost prvič prišla leta 1963, ko je o njej pisal priznani italijanski umetnostni zgodovinar Roberto Longhi. Njegovo atribucijo je pozneje potrdilo več priznanih strokovnjakov, med drugim nekdanji vodja oddelka za evropsko slikarstvo pri Metropolitanskem muzeju Keith Christiansen, in umetnostni zgodovinar z dunajske univerze Sebastian Schütze.

"Od tistega trenutka ni bila nikoli na ogled v muzeju ali posojena za razstavo, zato je to prvič," je pred odprtjem razstave dejal direktor galerije Thomas Clement Salomon.

Galerija ima prostore v Palazzo Barberini, palači torej, ki je dobila ime prav po Maffeu Barberiniju, ki je rezidenco oz. posestvo leta 1625 kupil od kardinala Alessandra Sforza. Znamenita palača je plod dela treh slavnih arhitektov – Carla Maderna, Francesca Borrominija in Berninija.

Caravaggieva slika bo v palači na ogled do 23. februarja 2025, zatem pa se bo vrnil v zbirko lastnikov. "Od 60. let so jo imeli priložnost v živo videti le redki poznavalci. Nekaj je poznati sliko s fotografij, povsem drugo pa, če jo vidimo v živo in lahko spoznamo njeno kvaliteto in privlačnost," pa je ob razstavi dejala kustosinja Paola Nicita.

Eden redkih ohranjenih umetnikovih portretov
"Gre za temeljno delo, saj lahko portrete, ki jih je naslikal Caravaggio, preštejemo na prste ene roke," je Thomas Clement Salomon povedal za portal Art Newspaper. Po njegovih besedah obstajajo arhivski podatki iz 17. stoletja, ki govorijo o tem, da je slikar dobil naročilo za Barberinijev portret. Kot je dodal, so nedavne študije potrdile provenienco dela.

V Narodni galeriji starih umetnosti v Rimu hranijo več drugih Caravaggievih del, med drugim sliki Narics (1597–99) in Judita in Holofern (1599).