Razstava Moskovčanka: o ženskah, ki so živele v Moskvi v prvih desetletjih sovjetske oblasti

V Muzeju Moskve so na razstavi Moskovčanka na ogled upodobitve žensk iz glavnega mesta nekdanje Sovjetske zveze v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja v prvih desetletjih sovjetske oblasti. Razstavljenih je okvirno dva tisoč eksponatov – slik, grafik, kipov in plakatov – iz več kot 30 ruskih muzejev in zasebnih zbirk, med njimi dela nekaterih vodilnih umetnikov 20. stoletja. Razstava prikazuje upodobitve revolucionark, tovarniških delavk, pilotk, pisateljice, umetnice, igralke – žensk, ki so oblikovale sovjetsko prestolnico in družbo.

Portret treh junakinj Sovjetske zveze Poline Osipenko, Marine Raskove, Valentine Grizodubove slikarja Sergeja Vasiljeviča Gerasimova iz leta 1938 na razstavi Moskovčanka. Foto: TV Slovenija
Portret treh junakinj Sovjetske zveze Poline Osipenko, Marine Raskove, Valentine Grizodubove slikarja Sergeja Vasiljeviča Gerasimova iz leta 1938 na razstavi Moskovčanka. Foto: TV Slovenija

"To so obrazi žensk, kot so jih sprva videli umetniki. V 30. letih pa se je pristop nekoliko spremenil in država je tista, ki predlaga svoje videnje ženske," pravi kulturologinja Natalija Nikulina. Razstava je zasnovana kronološko. Začne se z deli umetnikov, ki so ustvarjali v prvih letih po oktobrski revoluciji, sklenejo pa jo portreti žensk, ki so nastali v tridesetih letih prejšnjega stoletja. "Del razstave, ki se imenuje Udarnica, govori o tem, kako se spreminja podoba ženske. Oddaljuje se od ženskih zgodb, od osebnosti in se, pogojno rečeno, spreminja v nabor dosežkov in nagrad. Ženska mora biti 'superženska'. V prvi vrsti v proizvodnji. Pojavijo se udeleženke stahanovskega gibanja," pravi Nikulina.

Del razstave je posvečen kiparki Veri Muhini, eni vodilnih predstavnic socialističnega realizma. Njeno najbolj znano delo je kip Delavec in kolhoznica, ki je bil najprej na ogled na svetovni razstavi v Parizu leta 1937. "Muhina je povsod iskala motive gibanja, ki jih je želela zajeti, narediti statične. To statičnost je našla v skulpturah."

V ozadju je najbolj znan kip kiparke Vere Muhine Delavec in kolhoznica. Foto: TV Slovenija
V ozadju je najbolj znan kip kiparke Vere Muhine Delavec in kolhoznica. Foto: TV Slovenija

Razstava pa se loteva tudi delikatne teme prostitucije. "Tukaj lahko vidimo dela, posvečena problematiki prostitucije. Resen obraz Nadežde Krupske, ki nas želi s pogledom upepeliti. Krupska je želela rešiti to problematiko. Mislila je, da bo to mogoče, če bodo ženske naučili različnih veščin in bodo potem izbrale povsem druge poklice. Za mano je slika Fjodorja Bogorodskega, ki se imenuje Kot. Bogorodski kaže sočutje do svojih junakov, čeprav so očitno protisovjetski elementi. Kot v žargonu 20. let pomeni zvodnik."

Vloga ženske v družbi se je spreminjala. Poleg portretov znanih posameznic so v razstavo vključeni tudi portreti žen inženirjev. "Opazimo, kako se ženske podobe spreminjajo. Niso bile vse delavke. Bile so tudi premožne ženske, ki so v okviru svojih možnosti v prostem času skušale narediti nekaj koristnega," je še dejala Nikulina.