Razstava predstavlja dela 15 ukrajinskih umetnikov, kot pa je za skupinsko razstavo značilno, je ta precej raznolika, pravi umetniški vodja Galerije Insula Dejan Mehmedovič.

Za razstavo so se odločili, ker so v Sloveniji živeči ukrajinski umetniki v stalnem stiku s tistimi, ki ustvarjajo v Ukrajini. Tako so želeli v kontekstu celotne politične situacije malce dregniti javnost in opozoriti, da likovna umetnost nastaja tudi v času vojne.

Večinoma gre za angažirane umetnike, ki se dotikajo trenutne situacije v Ukrajini, drugi pa s svojimi deli prestopajo v fantastični svet, kar je po Mehmedovičevih besedah prav tako pomembno, saj je v tem ujeto upanje. Na razstavi se nekateri umetniki predstavljajo z izvirnimi deli, medtem ko drugi razstavljajo reprodukcije svojih del.

Razstava Paviljon Ukrajina je na ogled vsak teden med torkom in soboto od 19. do 22. ure v drugem in tretjem prekatu koprskega Libertasa.

Med umetniki in umetnicami, ki razstavljajo, so Eduard Belski, Olga Kopeleva, Ihor Nesmijanov, Sergij Savčenko, Vladislav Šereševski, Mikita Storožkov in Oleksand Žilcov. Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2024.

Ihor Nesmijanov – opazovalec dogajanja na odru
Dela Nesmijianova, ki se poleg slikarstva ukvarja tudi s scenografijo in kostumografijo, so na ogled tudi v prostorih Galerije Insula, in sicer do 24. avgusta. Mehmedovič o umetniku zapiše, da je v tehnični izvedbi slik že desetletja dosledno tradicionalen. Serija podob, ki jih razstavljajo v izolski galeriji Insula, je nastajala med letoma 1992 in 2024.

Vsa dela so narejena v klasični slikarski tehniki olja na platnu. Slikarjevo avtorsko slogovnost dopolnjuje posebna dokončna obdelava platna, ko glazurni nanos barve šrafurno popraska in s tem pridobi učinek zidnega slikarstva, freske.

Gre za podobe, ki v ikonografskem pročelju in določeni izvedbeni maniri spominjajo na religiozne poslikave krščanskih ortodoksnih oziroma pravoslavnih cerkva. Pred nami je osebna, intimna izpoved umetnika, ki se izraža kot opazovalec dogajanja na odru, piše Mehmedovič.

"Vsekakor je obravnavano slikarstvo opredeljeno s hoteno naivno obliko figuralne izraznosti, kar pa kljub resnosti vsebin doživljamo neobremenjeno, kot otroško ilustracijo, kot igro in magičnost. Pred nami so nekakšne ikone (grš. eikon – slika, kultna podoba), saj tudi galerijski prostor s to razstavo deluje posvečeno, kakor svetišče idiličnega miru, želja, poglobljene resnice in lepote," še preberemo v obrazstavnem besedilu.