Pål Enger med zaslišanjem pred prizivnim sodiščem v Oslu leta 1997. Foto: AP
Pål Enger med zaslišanjem pred prizivnim sodiščem v Oslu leta 1997. Foto: AP

Smrt Påla Engerja je potrdila predstavnica nogometnega kluba Vålerenga Fotball, za katerega je Enger igral v najstniških letih. Umrl je v soboto zvečer, star 57 let.

Okoliščine njegove smrti še niso znane, so pa v klubu potrdili, da je bil z njimi v stiku še v začetku letošnjega poletja. Za časopis Dagbladet je pokojnikova družina potrdila, da je umrl v Oslu.

Enger je bil prvič na zaporno kazen obsojen že pri 19 letih, nato pa začel precej uspešno kariero kraje nakita umetnin; njegov prvi večji podvig je bilo to, da je leta 1988 splezal skozi okno Munchovega muzeja v Oslu in iz njega odnesel Munchovo sliko Ljubezen in bolečina.

Po bolj ali manj istem postopku mu je nato 12. februarja 1994, na otvoritveni dan zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju, uspela še veliko odmevnejša kraja: iz Narodne galerije je uspešno izmaknil Krik. Podvig, ki je trajal vsega skupaj 50 sekund, je ujela varnostna kamera: dva storilca sta splezala po lestvi, razbila okno in se kmalu iz notranjosti vrnila z Munchovim platnom, katerega vrednost je bila že takrat ocenjena na najmanj 55 milijonov dolarjev. V muzeju sta celo pustila razglednico s posvetilom: "Hvala za slabo varovanje."

Munchov Krik velja za ikonično delo moderne umetnosti, hkrati pa tudi drugo najbolj znano delo za slavno Mono Liso. Četudi je bilo delo naslikano pred 130 leti, pa se njegove eksistencialne tematike anksioznosti, ljubosumja in melanholije lepo povezujejo s časom, ki ga tudi danes zaznamuje predvsem negotovost. Foto: AP
Munchov Krik velja za ikonično delo moderne umetnosti, hkrati pa tudi drugo najbolj znano delo za slavno Mono Liso. Četudi je bilo delo naslikano pred 130 leti, pa se njegove eksistencialne tematike anksioznosti, ljubosumja in melanholije lepo povezujejo s časom, ki ga tudi danes zaznamuje predvsem negotovost. Foto: AP

O kraji so nato naslednji dan poročali mediji po vsem svetu, zato je Enger, ko ga je norveška policija končno ujela, v hipu postal zvezda; posvetili so mu več dokumentarcev in igranih serij, nazadnje lanski dokumentarec The Man Who Stole The Scream.

K njegovi priljubljenosti je verjetno pripomoglo tudi to, da so sliko Norvežani dobili nazaj nepoškodovano: Enger je priznal, da ima sliko skrito v dvojnem dnu mizice v dnevni sobi njegovega družinskega doma.

Rad je bril norce iz policije
V svoji "karieri" je bil Enger večkrat obsojen zaradi kraje umetnin, pozornost medijev pa mu je vedno godila. Leta 1999, ko je bil na dovoljenem izhodu iz zapora z minimalnim varovanjem, je pobegnil – in nato bril norce iz policije tako, da se je večkrat pojavil v priljubljenem lokalu v Oslu, kamor zahajajo zvezdniki, in tam dajal intervjuje za televizije in časopise. Končno so ga spet ujeli, ker je očividčevo pozornost pritegnil s tem, da je imel ponoči na obrazu sončna očala.

Med eno od zapornih kazni leta 2007 se je tudi sam lotil slikanja – najprej je upodabljal živali, potem je prešel na abstraktno umetnost. Kot likovni umetnik se je predstavil s samostojno razstavo abstraktne umetnosti v neki norveški galeriji leta 2011.

Leta 2012 je Enger v nekem intervjuju izjavil, da Krik svetovno slavo pravzaprav uživa po njegovi zaslugi. Foto: EPA
Leta 2012 je Enger v nekem intervjuju izjavil, da Krik svetovno slavo pravzaprav uživa po njegovi zaslugi. Foto: EPA

Džentelmenski tat
Samooklicani ljubitelj umetnosti tudi po začetku svoje nove kariere ni nehal krasti. Leta 2015 je bil obtožen kraje 17 slik iz galerije v središču Osla. Po poročanjih lokalnih medijev so ga aretirali, ker je na kraju zločina pustil denarnico, v kateri je bila njegova osebna izkaznica.
Engerjev nekdanji odvetnik Nils Christian Nordhus je ob smrti svoje stranke za časopis Dagbladet komentiral, da je bil pokojnik "džentlemenski tat", ki ga bodo v domovini "mnogi pogrešali".

"Mnogi se sprašujemo, kaj vse bi Pål Enger lahko dosegel kot nogometaš, če bi se posvetil tej karieri," je v izjavi za javnost poudaril menedžer kluba Vålerenga Fotball Svein Graff in dodal, da je Enger na taka vprašanja rad pripomnil, da "ni bil najboljši nogometaš, bil pa je najboljši tat", in zato se je raje oklenil te kariere.

"Njegov odnos z roko zakona je bil dobro znan, ter celo njegov klubski kolega in policist Knut Arild Løberg ga je nekajkrat priprl," se spominja Graff.

Enger ni bil poročen, je pa v nekem intervjuju navedel, da ima "štiri otroke s štirimi različnimi ženskami v štirih različnih državah".