V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova vrata odpira razstava Ozvezdja mnogoterih želja: ob vzhodnem obzorju. Razstavljena dela se spominjajo vsega nostalgičnega, ki se je izgubilo v tokovih zgodovine, hkrati pa zahtevajo iskanje alternativne poti, omrežja in ozvezdja, so zapisali v muzeju.

Razstava je bila lani prvič na ogled v londonskem umetniškem središču The Mosaic Rooms. Problematizira razmerje med časom in spominom ter razmišlja o osebnih in kolektivnih idejah ter političnih željah, ki se pojavljajo in odmevajo skozi čas.

Solidarnost in kolektivni boj takšnih in drugačnih Vzhodov
Razstava se osredotoča na Vzhod, ki se je skozi zgodovino nenehno spreminjal in prekrival z drugimi vzhodi, kot sta na primer Balkan in Bližnji vzhod, so zapisali v muzeju.

V devetnajstem stoletju so bili tako Orienti razdeljeni na podlagi evropocentričnosti kolonialne perspektive: Bližnji vzhod je vključeval Osmansko cesarstvo in Balkan, Daljni vzhod pa je zajemal vzhodno, severno in jugovzhodno Azijo. Pri tem je bil poudarek vedno na stereotipnem Drugem, ki si ga je Zahod vztrajno predstavljal kot evropsko breme, kot neracionalna, nasilna ljudstva z obrobja zahodnega sveta. To je bila tudi ena od pretvez, ki so jo zahodne sile uporabljale in jo še vedno uporabljajo za upravičevanje posredovanja in nadzora na teh območjih.

T. i. vzhodi so se v času po drugi svetovni vojni v večini izvili iz primeža kolonializma, k čemur so pripomogla številna protikolonialna, antifašistična in emancipatorna gibanja, ki so oblikovala nove politične jezike osvoboditve. Ti so temeljili na solidarnosti in skupnem boju, so še zapisali. Skoraj vse novoosvobojene države vzhodov so postale članice gibanja neuvrščenih.

Neuresničena utopija gibanja neuvrščenih
Čeprav je Palestina članica gibanja neuvrščenih, ki naj bi bilo največje mirovno gibanje v zgodovini, gibanje ni naredilo ničesar za ustavitev genocida v Gazi, so navedli v muzeju. Znova se je izkazalo, da je gibanje neuvrščenih eno največjih političnih razočaranj v zadnjih desetletjih, saj državam članicam ni zmoglo ponuditi rešitev v njihovih bojih in tragedijah v Iraku, Afganistanu, Libiji ali Siriji in Palestini.

V dialogu med arhivskim gradivom, obstoječimi in sodobnimi deli v sklopu razstave raziskujejo pretekle imaginarije in besede, ki jih je šele treba udejanjiti, sledijo skupnim izkušnjam, razmišljajo o odnosih in mejah, ki so bile medtem razpuščene ali pa se še vedno premeščajo.

Poleg projekta Free Palestine Poster, združenja KURS in Laboratorija zbirke umetnosti neuvrščenih držav se bodo predstavili tudi Ala Younis, Alia Farid, Basim Magdy, Essa Grayeb, Larry Achiampong, Mona Rouhana Benyamin in Nika Autor.

Kustosinji sta Bojana Piškur iz Moderne galerije in Angelina Radaković iz The Mosaic Rooms. Razstava je nastala kot odvod serije Južna ozvezdja, ki jo je pripravila Moderna galerija leta 2019 in je bila nato predstavljena v različnih poznejših izdajah v Gvangdžuju, na Reki, v Skopju in Podgorici.