Gre za lepo zbirko umetniških del, ki pa bi ji moralo mesto nameniti ustrezno pozornost in ga vključiti v trajnostno in sistematično ureditev urbanega prostora in utripa mesta, poudarjajo v UGM-u.

Baze podatkov o umetniških delih v javnem prostoru so sicer začeli vzpostavljati pred desetimi leti, s tem pa se po besedah direktorice Umetnostne galerije Maribor Brede Kolar Sluga namen niso posvetili le dokumentiranju stanja, temveč tudi dvigu zavedanja javnosti o pomenu te umetnosti.

Tako so med drugim znova spomnili na po vsem mestu raztresene izjemne primerke forme vive, ki je bila zasnovana kot mednarodni kiparski simpoziji v 60. letih 20. stoletja in je postopoma prerasla v kontinuirano kiparsko ustvarjanje na prostem. Med skulpturami so vzpostavili tudi kolesarsko pot, ki je zdaj del turistične ponudbe Maribora.

O tem, kako umetniška dela v javnem prostoru vključiti v trajnostno ureditev mesta, so danes spregovorili v Vetrinjskem dvoru. Ob tej priložnosti so v goste povabili Elisabeth Fiedler, ki vodi inštitut za umetnost v urbanem prostoru v Gradcu. Inštitut, ki je bil ustanovljen leta 2006 prav s ciljem podpore umetniškim projektom na prostem, vidijo namreč kot primer dobre prakse. Do zdaj so izvedli že vrsto odmevnih projektov na celotnem avstrijskem Štajerskem.

Daniel Sajko: "Težava ni toliko v denarju, pač pa v lastniških odnosih"
V Mariboru takšne sistemske podpore nimajo. Kot je še dejala Breda Kolar Sluga, je možnosti več, treba pa bi bilo sistemsko urediti vzdrževanje javnih umetniških del. Pri tem po besedah vršilca dolžnosti vodje občinskega urada za kulturo in mladino Daniela Sajka ni toliko težava v denarju, ki je trenutno v občinskih financah res morda skopo odmerjen, ampak so večja težava lastniški odnosi. Številna od javnih umetniških del so bila namreč skupaj z zemljiščem predana v zasebne roke. "Z javnimi sredstvi ne moremo in ne smemo posegati v zasebni prostor," je opozoril.

Tudi Sajko si želi dolgoročne strategije na tem področju in sprejetja ustreznega občinskega akta, ki bo poleg vzdrževanja urejal tudi pogoje postavitve takšnih umetnin. Podobnega mnenja je tudi mestni urbanist Tomaž Kancler, ki je spomnil, da trenutno potekajo številni infrastrukturni projekti, ki bodo pomembno vplivali na podobo Maribora. Med drugim je omenil načrtovano obnovo Lenta, Koroške ceste in območja okoli Pekrskega potoka.

Začasne ali trajnostne postavitve?
Kiparka Vlasta Zorko kljub temu meni, da se oblasti v Mariboru še vedno preveč ukvarjajo z osnovnimi vprašanji prometne ureditve kot pa z estetiko. Kot pravi, so začasne prostorske intervencije "kratkega daha", zato je sama bolj naklonjena trajnim postavitvam, saj te koreniteje posežejo v videz in občutenje nekega prostora.

Predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) Vojko Pogačar po drugi strani meni, da so lahko začasne intervencije dober način, da se opozori na neizkoriščeni potencial nekega prostora. Zgledov v tujini je veliko, pravi, med tistimi, ki so ga najbolj očarali, je Festival svetlobe v Zagrebu.

Maribor ima sicer že nekaj uspešnih primerov oživljanja urbanih prostorov. Na današnji okrogli mizi, ki jo je vodila kiparka Aleksandra Saška Gruden, so predstavili programa Živa dvorišča in Zgodba o ljudeh in klopeh.