Amsterdamsko različico Sončnic so pravkar restavrirali, ob tem pa ugotavljajo, da je slika v stabilnem, a krhkem stanju. Zato so se odločili, da je ne bodo več posojali.
Van Goghov muzej v Amsterdamu je eno od petih različic slikarjevih Sončnic že prej redko posojal galerijskim ustanovam po svetu. Od odprtja muzeja leta 1973 so jo posodili le šestkrat, nazadnje je leta 2014 potovala v londonsko Narodno galerijo, kjer so jo razstavili ob svojih Sončnicah.
Ob zadnjem konservatorsko-restavratorskem posegu so po besedah direktorja van Goghovega muzeja Axla Ruegerja ugotovili, da so plasti zemlje in barv na sliki sicer v stabilnem stanju, vendar izredno občutljive na vibracije ter na spremembe vlažnosti zraka in temperature. "Zato je zelo pomembno, da sliko čim manj premikamo in jo hranimo na stabilni klimi. Da bi se izognili kakršnim koli tveganjem, smo se v muzeju odločili, da Sončnice ne bodo več potovale," so še sporočili iz muzeja. V svojo stalno zbirko jo bodo spet vključili februarja.
Cvetje hvaležnosti
"Kot morda veš, pripada potonika Jeanninu, rožlin Quostu, sončnica pa je na neki način moja," je Vincent van Gogh zapisal v enem od svojih pisem bratu Theu. V tem cvetju je van Gogh našel navdih med bivanjem v Arlesu, kjer je leta 1888 slikal en šopek za drugim, da bi pripravil svojevrstno likovno dobrodošlico prihajajočemu prijatelju Paulu Gauguinu.
Pravzaprav je sončnice slikal že prej, leta 1887 je v Parizu naslikal prvo serijo, kjer je velike sončnične cvetove položil na mizo. Arlska serija je drugačna, sončnice je položil v vazo, slike pa si je zamislil kot dekoracijo prijateljeve spalnice. Za van Gogha so imele sončnice poseben pomen, kot je zapisal v nekem pismu prijatelju, so zanj izražale "hvaležnost".
Danes so van Goghove Sončnice raztresene po vsem svetu. Poleg amsterdamske in londonske različice hranijo platno Sončnic še v Novi pinakoteki v Münchnu, eno platno je v Muzeju umetnosti v Philadelphii, peto pa v muzeju Seiji Togo Memorial Sompo Japan Nipponkoa v Tokiu. Tokijske Sončnice so bile krajši čas najdražje umetniško delo na svetu, ko so jo nekemu japonskemu podjetju leta 1987 prodali za 40 milijonov dolarjev. Nekaj mesecev pozneje so ta rekord podrli van Goghovi Irisi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje