V galeriji Tate Britain prvič po letu 1947 pripravljajo razstavo, posvečeno Vincentu van Goghu - in obenem prvo razstavo, ki se ukvarja z umetnikovim odnosom do Londona, kjer je nekoč živel. Na ogled bo več kot 40 njegovih del, vključno z znamenito Zvezdnato nočjo na Roni, ki jo bo posodil pariški Muzej d'Orsay, in Sončnicami iz Narodne galerije.

Januarja 1874 je med bivanjem v londonskem Lambethu nizozemski postimpresionist v pismu svojemu bratu Theu zapisal: "Dobro se mi godi tu, imam krasen dom in zelo rad opazujem London in angleški način življenja ter Angleže same, imam tudi naravo in umetnost ter poezijo, in če to ni dovolj, kaj je?"

Razstava, ki bo na ogled med 27. marcem in 11. avgustom 2019, bo pripovedovala zgodbo o mladem van Goghu, takrat še trgovcu z umetninami, ki je v Londonu raziskoval nove poti življenja, umetnosti in ljubezni. Rekonstruirala bo, kako se je odzival na umetnine, na katere je naletel, in kakšno ljubezen je gojil do Williama Shakespeara in Charlesa Dickensa.

Po navedbah galerije gre za prvo tako veliko razstavo van Goghovih del v Veliki Britaniji po skoraj desetletju. Številni muzeji bodo v London poslali dela iz svojih zbirk, van Goghov muzej v Amsterdamu bo denimo posodil sliko Čevlji, muzej Kröller-Müller v Otterlu in Puškinov muzej lepih umetnosti v Moskvi pa bosta posodila poznejši deli, ustvarjeni v psihiatrični bolnišnici: Na pragu večnosti in Ujetniki telovadijo.

Ko so pomembne razstave še krojile kulturno življenje
V Tate Britainu so se van Goghu z razstavo nazadnje poklonili daljnega leta 1947. Postavitev je bila silen uspeh: umetnika je predstavila britanskemu občinstvu in novi generaciji umetnikov. Nova razstava bo tako vključevala tudi dela tistih, ki jih je Nizozemec navdihnil. To so med drugim Christopher Wood, David Bomberg in Francis Bacon.

Direktor galerije Tate Britain Alex Farquharson je ob tej priložnosti povedal: "Bivanje v Veliki Britaniji je spremenilo njegovo vizijo sveta in sebe, spodbudilo ga je, da je postal umetnik. Imamo vznemirljivo priložnost, da razkrijemo vpliv, ki ga je Velika Britanija imela na van Gogha, in vpliv, ki ga je sam imel na britanske umetnike."

Van Gogh (1853-1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Kot trgovec z umetninami je v Londonu bival med letoma 1873 in 1876, leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let pozneje pa odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste.

Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma so med njima nastala osebna nesoglasja in decembra je Van Gogh v enem izmed svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Pozneje si je z njo odrezal košček ušesa.

Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. V letu, ki ga je preživel v bolnišnici, je ustvaril 150 slik. Maja 1890 se je iz Saint-Remyja preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil in pozneje umrl za posledicami rane.