Doma je v pariškem Muzeju Orsay, kmalu pa bo za krajši čas odpotovala v Filadelfijo, mesto, kjer jo je ameriški umetnik prvič predstavil javnosti.

V Muzeju umetnosti v Filadelfiji (PMA) bo slika vključena v skupinsko razstavo, ki bo med 10. junijem in 29. oktobrom s predstavitvijo portretov različnih umetnikov raziskovala njihov odnos z materami. Pod naslovom Umetnikova mati: Whistler in Philadelphia bodo na ogled med drugim postavili portrete avtorjev, kot so Henry Ossawa Tanner, Cecilia Beaux, Sidney Goodman in Alice Neel. Napovedujejo tudi kopijo Rembrandtove grafike Umetnikova mati z orientalskim pokrivalom iz leta 1631, ki jo je leta 1792 naredil Francesco Novelli, poroča portal Art Newspaper. Delo spada v kontekst postavitve tudi zato, ker naj bi predstavljalo navdih Whistlerjevemu eksperimentiranju s temo.

Whistlerjeva mati
Osrednje delo Whistlerjevega opusa se v Filadelfijo vrača 142 let po tem, ko je bila prvič na ogled v tem ameriškem mestu, kjer je umetnik nekoč tudi krajši čas živel. Sliki iz leta 1871 je v resnici naslov Aranžma v sivi in črni št. 1., najbolj pa je poznana pod opisnim imenom Whistlerjeva mati ali Portret Whistlerjeve matere. Na sliki je torej Anna McNeill Whistler (1804–1881), ki je imela pomembno vlogo v umetnikovem življenju in njegovi karieri. V času ameriške državljanske vojne se je leta 1863, ko je bila stara 59 let, preselila v Veliko Britanijo in spravila sinovo bohemsko življenje v red. "Prevzela je nadzor nad Whistlerjevimi dnevnimi opravki, vodila njegov atelje in celo urejala prodajo njegovih del," pravi kustosinja za evropsko slikarstvo in kiparstvo v muzeju, Jennifer Thompson.

Whistler je mater naslikal v svojem ateljeju v londonski četrti Chelsea. Podobno kot Rembrandt na svojem portretu je tudi ameriški slikar mater naslikal v profilu, sedečo na stolu. Portretiranka, ki z resnim izrazom zre predse, je oblečena v dolgo črno obleko z belim pokrivalom. Kolorit slike se giblje v pridušenih odtenkih v odtenkih črne in sive, kot svetli točki izstopata le materin obraz in roke, ki jih ima položene v naročju. Na sivi steni v ozadju visi umetnikova grafika Temze (Black Lion Wharf, 1859). Whistler je portret matere začasno predal svojemu trgovcu v zameno za svoj dolg, nato pa sliko leta 1891 prodal francoski vladi, ki jo je kupila za muzej Louvre.

"Materinstvo je seveda zelo univerzalna in človeška tema," pravi kustosinja. Slika je pritegnila gledalce od prve predstavitve v Londonu leta 1872. Whistler je naslikal ljubo mu osebo, ki pa se je drži neka enigmatičnost. "Ob njej je čutiti veliko neznank, kot da bi pred nami nekaj zadrževala," je še dejala.

Eden od razlogov, da se je kustosinja odločila sliko vključiti na filadelfijsko razstavo, je tudi ta, da jo postavi ob Portret umetnikove matere Henryja Ossawe Tannerja iz leta 1897, ki jo muzej hrani v svoji stalni zbirki. Na ogled pa pa bo tudi nekaj drugih Whistlerjevih grafičnih del, še poroča Art Newspaper.

Portret Whistlerjeve matere je imela ameriška javnost prvič priložnost videti leta 1881 v Akademiji lepih umetnosti Pensilvanije. V zgodnjih 30. letih 20. stoletja je bila nato na ogled v MoMi na razstavi 70 let ameriškega slikarstva in kiparstva. Slika je ponujala odgovor in pomiritev negotovemu času 30. let. "V času gospodarske krize je Whistlerjeva dostojanstvena in s patosom upodobljena mati s svojo ameriškostjo izjemno pritegnila. V njeni bližini je bilo nekaj pomirjujočega in postala je prava senzacija časa; tako velika, da so jo dali na znamke."