Projekt je zagnala Mreža secesijskih mest, v katero spada tudi Ljubljana. Prav tako gre za povezavo teh mest in razvoj kulturnega turizma, je pojasnil ataše za kulturo Sašo Gazdić in poudaril pomen projekta za razvoj ekonomije v kriznih časih.

"V teh kriznih časih je najbolj pomembno poudariti, da prav ta projekt kaže na to, kako lahko ena umetniška smer vpliva na razvoj cele vrste dejavnosti, ki močno vplivajo ne samo na izboljšanje kakovosti življenja ljudi, temveč tudi na razvoj celih kulturnih in industrijskih panog, na primer dizajna, arhitekture in mode. To so sektorji, ki imajo v evropski ekonomiji zelo velik pomen," je še dodal Gazdić.
11 let 'secesijskega' povezovanja
Cilj mreže, v katero so povezana mesta, ki jih zaznamuje tudi s secesijskimi ornamenti okrašena arhitektura, je ohranjanje, preučevanje in spodbujanje secesije na evropski ravni. Mreža je bila vzpostavljena leta 1999, v njo pa so poleg Ljubljane vključeni Bruselj, norveško mesto Aalesund, Aveiro na Portugalskem, španski mesti Barcelona in Terrassa, Bad Nauheim v Nemčiji, Helsinki, Nancy v Franciji, regija Lombardija in Riga, pridruženi partnerji pa so tudi Glasgow, La Chaux-de-Fonds in Havana.
Z novim petletnim projektom pa želi mreža osvetliti odnos med secesijsko dediščino in naravo. "Človek se pri ustvarjanju lepote ne bo premaknil naprej, če ne bo posnemal naravnih oblik," so organizatorji namen projekta pojasnili z besedami angleškega umetnostnega kritika iz 19. stoletja Johna Ruskina.

Proračun za petletni projekt znaša štiri milijone evrov. Skoraj polovico sredstev za projekt financira EU, kot je izpostavil Gazdić, pa je pri črpanju evropskih sredstev poleg tega, da prijavitelji pripravijo kakovostne projekte, zelo pomembno tudi to, da obstajajo dobri servisi, ki pomagajo k učinkovitemu črpanju sredstev, kot je v Sloveniji Kulturna stična točka. Kultura po njegovih besedah od vseh sektorjev v Sloveniji črpa največ evropskega denarja, ki je na razpolago.