"Evropska prestolnica kulture je izjemno kompleksen projekt. Že iz vseh zgodb po Evropi je znano, kako težko je bilo dejansko zagnati takšno zgodbo," je poudarila nekdanja direktorica Muzeja za novejšo zgodovino Kaja Širok, ki je sodelovala že pri snovanju prijavne knjige za EPK GO! 2025.

Sorodna novica Kaja Širok je postala direktorica javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture

Poudarila je, da bo za uresničitev vseh zastavljenih ciljev potrebovala močno in usposobljeno ekipo sodelavcev. A jo ob prihodu na mesto direktorice EPK GO! 2025 žalosti, da "po enem letu od imenovanja Nove Gorice za EPK skupaj z Gorico prihaja do zelo navzkrižnih mnenj glede tega, kaj se dogaja, in predvsem srčno upam, da bomo z delom, ki ga bomo opravili že v letošnjem letu, lahko upravičili zaupanje prebivalcev na obeh straneh meje".

Gradnja na skupnem trgu ni več gotova
Kot je pojasnila, je gradnja nove stavbe za namene EPK-ja na Trgu Evrope pod vprašajem, čeprav je bilo za razpis za izbiro najboljšega idejnega projekta potrošenega že veliko denarja. Pri tem nastajajo zapleti, saj zemljišče na italijanski strani meje ni v državni lasti, prav tako pa ne bi smeli posegati pod zemljo, kot je bilo načrtovano pri izbranem projektu. Vendar iščejo rešitve, je povedala nova direktorica.

"Želja je bila čim prej narediti nekaj dobrega in čim prej začeti uresničevati ta skupni obmejni prostor, ki bi zaživel kot nekakšen kulturni okoliš," je še poudarila in dodala, da se je izkazalo, da je bilo preuranjeno in je treba narediti še kakšno študijo več. Pojasnila je, da je bilo tukaj "resnično veliko birokracije in še vedno je je pri stvareh, pri katerih nismo niti razmišljali o tem".

Kljub dobrim željam, da se nekaj naredi za ljudi v obmejnem prostoru, je bilo po njenih besedah treba "narediti korak nazaj, da lahko potem naredimo tri korake naprej. In upam, da jih bomo lahko do konca leta vse predstavili; na določene študije še vedno čakamo." Težavo bi lahko predstavljal tudi mozaik sredi trga, ki so ga ljudje že sprejeli za svojega in ga zato želijo ohraniti tudi v prihodnje. Mozaik je od leta 2004, ko je bil postavljen, pridobil simbolno vrednost in je postal zelo pomemben. Obenem pa je za obiskovalce tega prostora to zelo zanimiva kulturna atrakcija. "Ljudje, ki pridejo sem, se ob mozaiku slikajo z eno nogo v eni in drugo v drugi državi," je pojasnila Širok.

Sorodna novica Orientalska vila Rafut propada, edini eksotični park v Sloveniji se zarašča

Skupno kulturno območje, ki ga Gorici gradita skupaj, vključuje celotno Kolodvorsko ulico, od Mostovne, mejnega prehoda na Erjavčevi ulici pa vse do Rafuta. "To je ta širok kulturni prostor, v katerem želimo vzpostaviti veliko mehkih vsebin," je poudarila.

Obnova vil Rafut in Louisa ter gradnja Epicentra
V prijavni knjigi so omenjeni trije temeljni projekti, ki morajo biti realizirani. Eden je obnova vile Rafut, drugi obnova vile Louisa, ki sodi v italijansko domeno. Tretja pa je Epicenter – nova stavba, ki naj bi zaživela na meji in naj bi na neki način utelešala zgodbe 20. stoletja iz perspektive ljudi, ki v tem prostoru živijo, ter gradila neko novo kulturno vsebino in tudi turistično ponudbo. "Tu želimo kreirati skupni evropski prostor spominjanja, ki temelji predvsem na spominjanju družinskih zgodb, malega človeka, mešanih zakonov, torej kakšno zgodbo so naši predniki v tem prostoru realno živeli," je še povedala Kaja Širok.